Search the digital library catalog

Abstract: Temo diplomskega dela smo našli na socialnih omrežjih. Zanimale so nas objave izpovedi deklet, ki so bile žrtve podtaknjenih drog, in svarila proti temu. Podtikanje drog v pijačo je kompleksen problem, saj je dokazovanje dejanje izredno zahtevno, žrtev pa je lahko vsak. Podtikanje drog (oziroma drink-spiking) je dejanje, ko storilec izkoristi žrtvino nepozornost in ji v pijačo vstavi drogo, alkohol ipd. z namenom, da bi jo kasneje spolno izkoristil. Uporabljene droge povzročijo amnezijo in so hitro prebavljive, podtika se tudi alkohol k alkoholnim pijačam. Storilci lahko izkoristijo tudi osebe, ki so vinjene. Takšna kazniva dejanja pustijo za seboj hude psihične posledice. V večini primerov so žrtve ženskega spola, moški pa so storilci. Žrtve se po pomoč nerade zatekajo k organom pregona zaradi sramu, občutkov krivde in prostovoljnega uživanja alkohola ter nedovoljenih substanc. Problematiko podtikanja drog smo preučevali z deskriptivno in s komparativno metodo. Članki, študije in izpovedi, ki smo jih prebirali, so nam bili v pomoč, da smo problem spoznali bolj podrobno in si lahko ustvarili svoje mnenje. Ob prebrani literaturi in pregledanih študijah smo ugotovili, da se ženske zavedajo te grožnje. Večina deklet doma sliši, kako naj se vede in kaj naj počne v nočnih lokalih. Varnostne kampanje imajo iste nasvete in so vedno usmerjena ženskam. Priporočila kampanj in nasveti staršev so naravnana na to, kako naj se ženske branijo, in ne na to, kako bi ta problem rešili. Pomoč policije v Veliki Britaniji na vhodih za pregled oseb ob vstopu v lokal je bila dobra poteza, vendar se to zgodi premalokrat. Potrebno bi bilo ženskam zagotoviti varno zabavo. V pomoč bi bili: ponujanje pokrival za pijačo, naključni pregledi med večeri v lokalih, več varnostnega osebja, ki je izobraženo in bi znalo prepoznati, kadar je osebi bila podtaknjena droga, in nudenje pomoči tudi tistim, za katere so mnenja, da so si sami krivi, ker so toliko popili.
Keywords: podtikanje drog, droge za posilstvo, alkohol, nočni lokali, zloraba, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.11.2023; Views: 131; Downloads: 51
Full text (1,33 MB)

Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 104; Downloads: 28
Full text (934,57 KB)

Abstract: Kriminaliteta belih ovratnikov se nanaša na nenasilne, finančno motivirane kriminalne dejavnosti, ki jih običajno izvajajo posamezniki ali organizacije v poslovnem ali poklicnem okolju. Pogosto je povezana s posamezniki na položajih zaupanja, avtoritete ali visokega družbenega statusa. Kazniva dejanja belih ovratnikov imajo lahko velike finančne posledice, saj povzročajo finančno škodo posameznikom, podjetjem in celotnemu gospodarstvu. Še danes nimamo točne definicije za tovrstno kriminaliteto, kar rezultira v težkem odkrivanju, preprečevanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih z njo. Navadno gre za dejanja uglednih ljudi na višjih družbenih položajih, ki so spoštovani v družbi in imajo visoko izobrazbo. Problem pa se pojavlja tudi v pozni opredelitvi tovrstnih dejanj kot nemoralnih in kaznivih, zaradi česar so se mnoga že uveljavila kot redna praksa. Med glave oblike kriminalitete belih ovratnikov uvrščamo slamnata podjetja, odtekanje denarja v davčne oaze in pranje denarja. Zločini belih ovratnikov imajo več problematičnih vidikov, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Ključna vprašanja, povezana s kriminaliteto belih ovratnikov, so finančne izgube, težavnost odkrivanja in pregona, izguba zaupanja, neenakomerno izvrševanje ter družbeni in gospodarski vpliv: kazniva dejanja belih ovratnikov imajo lahko obsežne družbene in gospodarske posledice. Med pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da reševanje problematičnih vidikov kriminalitete belih ovratnikov zahteva večplasten pristop, ki vključuje stroge predpise, učinkovito izvrševanje, ozaveščanje javnosti in mednarodno sodelovanje. Ključnega pomena je spodbujati preglednost, okrepiti mehanizme odgovornosti in zagotoviti, da pravni sistem ustrezno obravnava kazniva dejanja belih ovratnikov, da se zaščitijo interesi posameznikov, podjetij in družbe kot celote.
Keywords: kriminaliteta belih ovratnikov, odkrivanje, pregon, zgodovinski pregledi, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 125; Downloads: 13
Full text (2,33 MB)

Abstract: Korupcija na splošno predstavlja velike težave v gospodarstvu, upravi države in državnemu proračunu. Vzrokov za nastanek korupcije je več. Največkrat gre za pohlep po večanju lastnega premoženja, ljudje strmijo v prihodnost in si nabirajo rezerve na več področjih, ki jih bodo izkoristili kasneje. Želja po vse večjih dobičkih vodi takšne ljudi v propad, toda to ljudi ne ustavi, da bi s takšnim početjem prenehali ali pa z njim sploh ne bi pričeli. Poleg pohlepa v korupcijo vodijo želja po moči, obvladovanju pomembnih področij v državi, tekmovanje za politična mesta. Politične stranke s svojim kadrom vplivajo na rezultate javnih razpisov, prilagajajo zakonodajo, ki gre v prid le peščici, in poskrbijo, da sebi omogočijo boljši jutri. Korupcija pri javnih naročilih je eden največjih problemov zaznavanja le-te zaradi vseh zakonov, postopkov in določil, ki se jih je treba držati pri izvajanju javnega naročila. Poznanstva in usluge vodijo do visokih položajev, vse skupaj pa je le tekma za ponudnike, kdo bo izvajal storitve za velikega povpraševalca. Večji kot je projekt, več kot je zahtevanih postopkov pri izvedbi, tem večje so možnosti, da bo prišlo do korupcije. Nemogoče je nadzorovati vse vpletene ljudi pri velikih projektih, saj je v njih je vpetih toliko različnih oseb, da se niti ne ve, koliko jih je vse skupaj, ter koliko jih v ozadju stoji za njimi. Najhuje pa je nezavedanje, da s takšnim početjem ljudje rušijo moč države, njeno sposobnost pri izpolnjevanju potrebnih nalog in sposobnost priprave na prihodnost. Vsako leto se srečujemo s podobnimi številkami izgube denarja, za katerega ni razlage, kje je bil porabljen. Varnostni organi dnevno preiskujejo področja in poskušajo odkriti krivce za korupcijo, toda večkrat je konec neuspešen, pot se zaključi, sledi naprej več ni. Naloga vseh državljanov bi morala biti odgovorno ravnanje z državnimi resursi, ne pa z načrtovanjem, kje se bo ponudila možnost protipravne pridobitve premoženja.
Keywords: korupcija, javna naročila, državne službe, javna uprava, denar
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 92; Downloads: 12
Full text (2,51 MB)

Abstract: Ekološka kriminologija je novejša znanost, izoblikovana v 70 ih letih prejšnjega stoletja in pripisana delu kriminologov. Predmet preučevanja je ekološka kriminaliteta, ki vključuje različne okolju in naravi škodljive, prepovedane dejavnosti, najpogostejše so nezakonit lov, nezakonita sečnja, trgovina z prostoživečimi živalmi, nezakonit ribolov in nezakonito odlaganje ter trgovina s strupenimi odpadki. Ekološka kriminaliteta velikokrat vsebuje elemente organizirane in gospodarske kriminalitete, zato predstavlja eno izmed najbolj dobičkonosnih panog, pri kateri smo žrtve tako ljudje, kot okolje in živali, kar je tudi posebnost te vrste kriminalitete. Čisto okolje in prostor ter zavedanje viktimizacije sta ključnega pomena za naše preživetje, zato bi morali delovati v prid okolju, deviacije pa jemati resno. Izrazite posledice okolijske degradacije namreč lahko opazimo pri globalnem segrevanju, vse večjemu pojavu naravnih katastrof, uničevanju gozdov in posledično izumiranju vrst, vse manj pitne vode ter splošnega pomanjkanja virov. Ena izmed deviacij, ki lahko rezultira v teh ireverzibilnih posledicah je nezakonito odlaganje, v našem primeru, komunalnega blata iz čistilnih naprav na črna odlagališča, ki so okolju škodljiva zaradi vsebnosti bakterij, virusov, gliv in drugih patogenov, težkih kovin in nastajanja škodljivih plinov. Nezakonite deponije blata so postale velik problem v Sloveniji, po zaostritvi Madžarske zakonodaje, katera je leta 2019 prepovedala izvoz te vrste odpadka. Po tem je Slovenija začela večino odpadnega blata odvažati v Avstrijo, na večjo deponijo, kar pa ne predstavlja majhnega stroška. V izogib plačilu zakonitega odvoza so storilci na številnih lokacijah po Sloveniji, leta 2021, nelegalno odložili velike količine komunalnega blata iz čistilnih naprav, kar je povzročilo prave ekološko katastrofo, ki je za današnji dan nedopustna in zaskrbljujoča.
Keywords: ekološka kriminaliteta, obremenjevanje okolja, uničevanje okolja, komunalno blato, nezakonita odlagališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 110; Downloads: 17
Full text (2,10 MB)