| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga ultrazvoka pljuč in bioimpedance pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo in bolnikih s končno ledvično odpovedjo na dializi
Žana Bogdanoski, Bor Daković, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Tekočinsko ravnovesje pri bolnikih z ledvično odpoved ocenjujemo na podlagi kliničnih meril (zastoj nad pljuči, periferni edemi, telesna teža), dodatno pa lahko uporabimo različne diagnostične metode, kot so ultrazvok (UZ) pljuč, bioimpedančna spektroskopija (BIS), rentgenogram prsnega koša, meritve centralnega venskega tlaka in določanje serumske ravni možganskega natriuretičnega peptida. Ocena tekočinske preobremenitve je lahko nenatančna zaradi precejšnjih omejitev vseh navedenih metod. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo na hemodializi pogosto uporabimo kombinacijo kliničnega pristopa, UZ pljuč ter BIS. O vlogi navedenih metod pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo (ALO) je znanega zelo malo, zato smo se odločili za izvedbo raziskave, katere namen je bil ugotoviti uporabnost in vlogo UZ pljuč in BIS za oceno tekočinskega ravnovesja pri kritično bolnih z ALO v letih 2022 in 2023.
Ključne besede: akutna ledvična odpoved, hipervolemija, ultrazvok pljuč, bioimpedanca, dializa
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (743,48 KB)

2.
Zdravljenje kritično bolnih z akutno ledvično okvaro in dializo v enoti intenzivne medicine
Tea Korošec, Barbara Kobal, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Hiperlaktatemija je pogosto stanje na oddelkih za intenzivno medicino. Namen naše retrospektivne observativne raziskave je bil analizirati vpliv serumskega laktata ob sprejemu na umrljivost bolnikov z akutno ledvično okvaro, zdravljenih z nadomestnim ledvičnim zdravljenjem.
Ključne besede: akutna ledvična okvara, laktat, acidoza, preživetje
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (968,76 KB)

3.
4.
Atherosclerosis, epigenetic modifications, and arterial stiffness
Nejc Piko, Robert Ekart, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, 2017, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: ateroskleroza, epigenetika, togost arterij
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (111,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

5.
6.
The role of oxidative stress in kidney injury
Nejc Piko, Sebastjan Bevc, Radovan Hojs, Robert Ekart, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: Acute kidney injury and chronic kidney disease are among the most common non-communicable diseases in the developed world, with increasing prevalence. Patients with acute kidney injury are at an increased risk of developing chronic kidney disease. One of kidney injury’s most common clinical sequelae is increased cardiovascular morbidity and mortality. In recent years, new insights into the pathophysiology of renal damage have been made. Oxidative stress is the imbalance favoring the increased generation of ROS and/or reduced body’s innate antioxidant defense mechanisms and is of pivotal importance, not only in the development and progression of kidney disease but also in understanding the enhanced cardiovascular risk in these patients. This article summarizes and emphasizes the role of oxidative stress in acute kidney injury, various forms of chronic kidney disease, and also in patients on renal replacement therapy (hemodialysis, peritoneal dialysis, and after kidney transplant). Additionally, the role of oxidative stress in the development of drug-related nephrotoxicity and also in the development after exposure to various environmental and occupational pollutants is presented.
Ključne besede: acute kidney injury, acute tubular necrosis, chronic kidney disease, oxidative stress, reactive oxygen species
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1007,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
SGLT2i for evidence based cardiorenal protection in diabetic and non-diabetic chronic kidney disease : a comprehensive review by EURECA-m and ERBP working groups of ERA
Patrick B. Mark, Pantelis Sarafidis, Robert Ekart, Charles J. Ferro, Olga Balafa, Beatriz Fernandez-Fernandez, William G. Herrington, Patrick Rossignol, Lucia Del Vecchio, Jose M. Valdivielso, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: Chronic kidney disease (CKD) is a major public health issue affecting an estimated 850 million people globally. The leading causes of CKD is diabetes and hypertension, which together account for >50% of patients with end-stage kidney disease. Progressive CKD leads to the requirement for kidney replacement therapy with transplantation or dialysis. In addition, CKD, is a risk factor for premature cardiovascular disease, particularly from structural heart disease and heart failure (HF). Until 2015, the mainstay of treatment to slow progression of both diabetic and many non-diabetic kidney diseases was blood pressure control and renin-angiotensin system inhibition; however, neither angiotensin-converting enzyme inhibitors (ACEIs) nor angiotensin receptor blockers (ARBs) reduced cardiovascular events and mortality in major trials in CKD. The emergence of cardiovascular and renal benefits observed with sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors (SGLT2i) from clinical trials of their use as anti-hyperglycaemic agents has led to a revolution in cardiorenal protection for patients with diabetes. Subsequent clinical trials, notably DAPA-HF, EMPEROR, CREDENCE, DAPA-CKD and EMPA-KIDNEY have demonstrated their benefits in reducing risk of HF and progression to kidney failure in patients with HF and/or CKD. The cardiorenal benefits—on a relative scale—appear similar in patients with or without diabetes. Specialty societies’ guidelines are continually adapting as trial data emerges to support increasingly wide use of SGLT2i. This consensus paper from EURECA-m and ERBP highlights the latest evidence and summarizes the guidelines for use of SGLT2i for cardiorenal protection focusing on benefits observed relevant to people with CKD.
Ključne besede: cardiorenal syndrome, cardiovascular, chronic renal failure, diabetic kidney disease, heart failure
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza povezav med arterijsko togostjo, ekspresijskim profilom mikroRNK iz periferne krvi in stopnjo aterosklerotične prizadetosti koronarnih arterij pri bolnikih z normalnim ali zmanjšanim ledvičnim delovanjem
Nejc Piko, 2022, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterij, ki vodi v zoženje svetline žil ter v ishemično okvaro tkiv in organov v povirju prizadetih arterij. Med srčnožilne bolezni uvrščamo ishemično bolezen srca, periferno arterijsko bolezen, bolezni možganskih žil ter anevrizme prsne in trebušne aorte. Predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov umrljivosti v razvitem svetu in so neposredna posledica napredovale ateroskleroze. Kronična ledvična bolezen je pomemben dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni. Arterijska togost označuje zmanjšano podajnost arterij in je povezana s strukturnimi in funkcionalnimi spremembami v žilni steni in pretoku krvi. MikroRNK so ključni epigenetski regulatorji številnih procesov v telesu in imajo velik potencial pri prepoznavanju in zdravljenju srčnožilnih bolezni. V naši študiji smo analizirali povezave med koronarno arterijsko boleznijo, periferno arterijsko boleznijo in arterijsko togostjo pri bolnikih z in brez kronične ledvične bolezni. Prav tako smo analizirali ekspresijski profil mikroRNK molekul pri bolnikih z najvišjimi in najnižjimi vrednostmi hitrosti karotidno-femoralnega pulznega vala. Rezultati naše študije dokazujejo, da imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo višjo arterijsko togost ter nižji gleženjski indeks. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je bilo nekoliko več trožilne koronarne arterijske bolezni, vendar razlika v primerjavi z bolniki brez kronične ledvične bolezni ni bila statistično pomembna. V ekspresiji mikroRNK razlik ni bilo.
Ključne besede: ateroskleroza, arterijska togost, kronična ledvična bolezen, srčnožilna bolezen, mikro RNK
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

9.
Prisotnost stresnih dejavnikov pri hemodializnih pacientih ter doživljanje zdravljenja s hemodializo
Mojca Žele, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializa je ena izmed metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacientom omogoči življenje, vendar postanejo podvrženi številnim stresnim dejavnikom zaradi omejitev, zahtev. Namen zaključnega dela je raziskati stresne dejavnike in doživljanje zdravljenja s hemodializo. Metode: Izvedena je bila raziskava mešanih metod. Za kvantitativni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Za kvalitativni del so bili podatki pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji ter odprtim vprašanjem iz anketnega vprašalnika. Rezultati: Hemodializni pacienti se najpogosteje spopadajo z omejitvami pri pitju tekočine, utrujenostjo in omejitvami v fizičnih aktivnostih. Med zaznavanjem stresnih dejavnikov in številom let hemodializnega zdravljenja ni statistično značilnih korelacij. Identificirani sta bili dve kategoriji: stresni dejavniki in doživljanje zdravljenja s hemodializo. Razprava in zaključek: Glede na to, da je na nekatere stresne dejavnike moč vplivati, bi jih bilo dobro odpraviti. Spet drugi so neizogibni, vendar je pomembno, da se znajo pacienti soočati z njimi, da imajo podporo. Dobro bi bilo, da bi imeli vsi pacienti možnost psihološke podpore, ki bi jim pomagala pri spopadanju s stresnimi dejavniki. Psihološka podpora je še bolj pomembna pri tistih, ki zdravljenja s hemodializo niso sprejeli.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje, omejitve, vpliv na življenje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Bioimpedanca, arterijska togost in krvni tlak pri hemodializnih bolnikih
Gašper Keber, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: hemodializa, krvni tlak, arterijska togost, volumska preobremenitev, bioimpedančna spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 1010; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (460,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici