1. Uporaba sodobne tehnologije pri zagotavljanju in izboljšanju varnosti koprskega pristaniščaPeter Maglica, 2021, diplomsko delo Opis: Zagotavljanje varnosti edinega slovenskega tovornega pristanišča Luka Koper d.d., ki mu je zaradi geostrateške lege omogočeno uspešno povezovanje mednarodnega pomorskega prometa z mednarodnim železniškim in tovornim prometom in je zaradi tega eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v regiji in državi, je zelo zahtevna in kompleksna naloga. S pomembnostjo tako velikih gospodarskih subjektov se pokaže tudi druga plat medalje, in sicer grožnje in tveganja, s pojavom katerih bi bila lahko ogrožena nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj gospodarskega subjekta, kot tudi problemi pri uspešnem zagotavljanju varnosti, saj je v ta proces vključenih več različnih subjektov z različnimi zakonskimi pooblastili. Za izvajanje glavne storitvene dejavnosti pristanišča kot povezave med morjem in kopnim, torej pretovora blaga med ladijskimi in kopenskimi transportnimi sredstvi, so potrebni posebni varnostni pristopi, saj mora biti poleg kopenskega dela zagotovljena tudi varnost morskega dela, imenovanega pristaniški akvatorij. Zaradi tega dejstva pristanišče ni podvrženo samo klasičnim in sodobnim, temveč tudi pomorskim grožnjam in tveganjem, za katera je v prvi vrsti pristojna varnostna služba Luke Koper d.d., ki ji s skromnim naborom zakonitih ukrepov za zdaj še uspeva obvladovanje in zoperstavljanje le-tem. Pri zagotavljanju varnosti ji je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki pa je po drugi plati zaradi izredno hitrega razvoja izpostavljena novim, sodobnim tveganjem in s tem novim izzivom, s katerimi je ali bo morala biti soočena. Ravno zaradi sodobnih groženj bo potrebno veliko dela v smeri posodabljanja zakonskih predpisov za ureditev, opredelitev in podajanje smernic za zagotavljanje varnosti pristanišča, saj v trenutni zakonodaji ni ustreznih pravnih podlag za sektor zasebnega varovanja pri uporabi sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti pristanišča. Z anonimno anketo, ki je bila izvedena med pripadniki subjektov, udeleženih pri zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, je bilo ugotovljeno, da se relativno izkušen kader zaveda sodobnih groženj in tveganj ter da mu je pri delu v veliko pomoč sodobna tehnologija v tem smislu, da brez njene uporabe varnost ne bi mogla biti ustrezno zagotovljena; potrjene so bile ugotovitve teoretičnega dela, s čimer je bila potrjena hipoteza 1, da bi uvedba sodobne tehnologije pomembno prispevala k izboljšanju učinkovitega varovanja koprskega pristanišča, in ovržena hipoteza 2, saj sektor zasebnega varovanja s strani države nima zagotovljenih ustreznih pravnih podlag za uporabo sodobne tehnologije pri varovanju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, varnost pristanišča, sodobne tehnologije, pristaniški akvatorij, pomorski terorizem
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
2. Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminaliteteBenjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma.
V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 12
Celotno besedilo (735,92 KB) |
3. Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščihMitja Prešljić, 2021, magistrsko delo Opis: V današnjem času je potreba po varnosti na samem vrhu prioritet vsakega posameznika. Varnost pa se lahko dojema tudi povsem drugače. In sicer kot tržno dejavnost. To pa predstavljajo zasebni subjekti, ki zagotavljajo varnost s svojimi zaposlenimi in opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. V magistrskem delu je prikazano, na kakšen način zagotavljajo varnost zasebni subjekti na kriznih žariščih. Z vidika kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba poseben poudarek nameniti zakonski ureditvi nad omenjenimi subjekti. Zakonodaja v Sloveniji natančno definira delovanje zasebnih subjektov, bodisi kadar govorimo o zasebnih varnostnih podjetjih ali detektivih. V magistrskem delu smo spoznali, da največji del panoge varovanja na kriznih žariščih predstavljajo zasebna vojaška podjetja. S tem namenom smo se podrobno osredotočili prav na njihovo delovanje. Slovenska zakonodaja sicer ustanovitev teh podjetij ne dopušča. V tujini je delovanje zasebnih vojaških podjetij veliko pogostejše. V svetu so najbolj znana podjetja iz ZDA, v zadnjem času pa je vse bolj opaziti tudi ruske pogodbenike. V Rusiji zasebnih vojaških podjetij ne odobravajo, vendar tako imenovani »pogodbeniki« izvajajo popolnoma enake naloge kot zasebna vojaška podjetja. Zasebna vojaška podjetja s seboj prinašajo veliko prednost – so veliko učinkovitejša. Vendar pa pogosto svoje cilje dosegajo na nezakonit način. Na tem mestu velja opozoriti na pomen nadzora nad omenjenimi subjekti, ki je velikokrat zelo površen, saj je glavni naročnik omenjenih storitev prav vlada. Na koncu magistrskega dela je prikazana medijska analiza nad poročanjem medijev o delu zasebnih vojaških podjetij. Teh poročanj je bistveno premalo. Mediji so tisti akter, ki s svojim poročanjem »pritiska« na te subjekte ter obvešča javnost. S tega vidika je pomembno, da se poročanje medijev na to tematiko poveča.
Ključne besede: magistrska dela, zasebna vojaška podjetja, plačanci, zakonski vidik, medijska analiza
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 22
Celotno besedilo (836,55 KB) |
4. Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne IrskeIndira Hafizović, 2021, diplomsko delo Opis: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.
Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera.
Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Ključne besede: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (651,78 KB) |
5. Organizacija in nadzor policije v izbranih državah2021, strokovna monografija Opis: Prispevki v zborniku obravnavajo organizacijo policije in ureditev nadzora nad policijo v štirih izbranih državah: Kanadi, Italiji, Franciji in Hrvaški. Zbornik je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela« (CRP V5-1942), ki smo ga novembra 2019 začeli izvajati na Fakulteti za varnostne vede. Raziskava, ki jo sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, je osredotočena na ureditev in izvajanje nadzora nad policijo v Sloveniji, vključuje pa tudi pregled sistemov nadzora nad policijo v izbranih državah članicah Evropske unije in neevropskih državah. Sledeč strateškim usmeritvam fakultete smo raziskovalci v delu projekta, ki vključuje pregled ureditve nadzora v tujini, k sodelovanju povabili študente in študentke dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Analiza je pokazala, da je za izbrane države značilno, da so uveljavile različne modele organizacije in nadzora nad policijo, za vse pa je značilna kombinacija različnih oblik notranjega in (neodvisnega) zunanjega nadzora. Tako organizacija policije kot tudi sistem njenega nadzora se v izbranih državah razlikujeta tudi po stopnji decentralizacije ter večji ali manjši razpršenosti, ki je značilna tudi za ureditev v Sloveniji.
Ključne besede: policija, organiziranost policije, nadzor nad policijo, temeljne pravice, mednarodna primerjava
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 13
 Povezava na datoteko |
6. Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki SlovenijiBoštjan Ban, 2020, magistrsko delo Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,74 MB) |
7. Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019Blaž Lesjak, 2020, diplomsko delo Opis: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči.
V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito.
V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Padalske nesreče na območju policijske uprave Nova GoricaIgor Rajković, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o naravnih in drugih nesrečah in kriznem posredovanju ob teh, jadralnem padalstvu in padalskih nesrečah. Predvsem se osredotoča na padalske nesreče na območju PU Nova Gorica ter sodelovanje intervencijskih služb v primeru nesreč. Osrednji del diplomskega dela je raziskava. Opravljeni so bili trije intervjuji s strokovnjaki s področja jadralnega padalstva in različnih intervencijskih služb.
Za namen raziskave smo postavili 4 hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali so padalske nesreče posledica človeških napak, ali je preverjanje in ugotavljanje kršitev zakonskih odredb pomanjkljivo, ali je število nesreč na območju PU Nova Gorica pri tujih padalcih večje kot pri slovenskih državljanih ter ali intervencijske službe ob kriznih situacijah dobro sodelujejo.
Na podlagi pridobljenih rezultatov opravljenih intervjujev in statističnih podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši vzrok za nesreče jadralnih padalcev predvsem človeška napaka, da je preverjanje in ugotavljanje kršitev jadralnih padalcev na območju PU Nova Gorica pomanjkljivo in da je na območju PU Nova Gorica v nesrečah jadralnih padalcev udeleženih več tujih državljanov. Ugotovili smo tudi, da je pri kriznem posredovanju ob nesrečah ključnega pomena dobro in profesionalno sodelovanje ter komuniciranje različnih intervencijskih služb, kot so reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gorska reševalna služba, gasilci, policija ter preiskovalec letalskih nesreč in incidentov. Tako bo potreben povečan nadzor in aktivnost vlade, ki bo s pomočjo zakonodaje in predajanjem pristojnosti primernim nadzornim službam kontrolirala, omejevala in zmanjševala kršitve, s čimer se bo zmanjšalo tudi tveganje povzročitve nesreč; zmanjšalo se bo število posredovanj, kar bo posledično doprineslo tudi k manjšim stroškom.
Ključne besede: diplomske naloge, jadralno padalstvo, nesreča, zračni prostor, Zakon o letalstvu, vloga intervencijskih služb
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,02 MB) |
9. |
10. Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturoSaša Ambrožič, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture.
Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2.
S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo.
S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 31
Celotno besedilo (892,12 KB) |
