Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Ključne besede: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 9
Celotno besedilo (569,54 KB)

Opis: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Ključne besede: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Ključne besede: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj sodobne grafike v Sloveniji skozi ljubljanski Mednarodni grafični bienale. Na začetku smo orisali razvoj grafike na slovenskih tleh in izpostavili ključne osebnosti ter dogodke, ki so pomembno vplivali na njen razvoj. Izhodišča smo poiskali v predvojni grafiki in ustanovitvi Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dotaknili smo se ljubljanske grafične šole in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Slednjega smo podrobneje obravnavali, ker nas je zanimalo, kakšne spremembe in novosti so se pojavljale v zadnjih letih na področju grafične umetnosti. Proučili smo bienale od 20. izdaje naprej in bili pozorni na razvoj umetniške grafike, grafičnih tehnik in grafične matrice. Pri proučevanju omenjenega smo prišli do predpostavke, da je bilo zaradi razvoja grafike in pojava digitalnih medijev treba na novo zastaviti zasnovo bienala, ob tem pa se sprašujemo, ali je tradicija grafične umetnosti in grafičnih tehnik še vedno živa. Naš namen je tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima danes matrica, saj predvidevamo, da sta se njena uporaba in pojmovanje spremenila. V zadnjem delu smo prikazali lasten pogled na sodobno grafično ustvarjanje. S produkcijo grafik, narejenih v tradicionalnih grafičnih tehnikah, želimo gledalca napotiti v raziskovanje sodobne umetniške grafike.
Ključne besede: sodobna grafika, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Mednarodni grafični bienale, tradicionalne grafične tehnike, novi mediji
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 13
Celotno besedilo (14,25 MB)

Opis: Anton Martin Slomšek je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem, v Župniji sv. Lovrenca. S svojim delovanjem je vplival tudi širše, saj se je glas o njem širil po celotnem Posavju in tudi čez mejo na Hrvaško. Slomšek je bil že iz bogoslovnih let poznan kot dober pedagog, v času svojega delovanja pa je razvijal še dve pomembni vlogi: duhovno in literarno. Vse tri vloge smo podrobneje raziskali in ugotovitve vključili v zaključna turistična izdelka – plakat in film. Izdelali smo turistično pot, ki nas popelje od Slomškove rojstne hiše čez Posavje do Brežic, kjer se konča v nekdanji osnovni šoli oz. v današnjem Slomškovem domu. Pot je vizualno prikazana s plakatom z naslovom »Po sledeh Antona Martina Slomška« in z istoimenskim filmom, ki na kratko opiše avtorjevo delovanje in nas vizualno popelje po pokrajini.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Brežice, literarno ustvarjanje, duhovno ustvarjanje, pedagoško ustvarjanje, turistični produkti.
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 8
Povezava na datoteko