Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kadrovska situacija v socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji je trenutno v izredno nezavidljivi situaciji. Soočamo se s pomanjkanja kadra v takšnih razsežnostih, da so socialnovarstveni zavodi primorani zmanjševati število stanovalcev, kar negativno vpliva na kakovost življenja starostnikov. Mlajši zaposleni odhajajo na lažja delovna mesta, starejši zaposleni zaradi izgorelosti v bolniški stalež. Kakovost obravnav stanovalcev se znižuje, ob tem pa je prisotno tudi močno nezadovoljstvo zaposlenih z delovnimi pogoji. V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pregledom strokovne in znanstvene domače in tuje literature opredelili vodenje, sestavine vodenja, zbrali nekaj lastnosti dobrih vodij in razlogov za vodenje. Nadalje smo zbrali nekaj najpogostejših teorij in stilov vodenja, opisali proces vodenja in predstavili vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu magistrske naloge smo z uporabo anonimnega vprašalnika iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili, in sicer: • Kateri stil vodenja prevladuje v socialno varstvenem zavodu? • Kateri stil vodenja je najprimernejši v socialnovarstvenem zavodu? • Katere so lastnosti vodje, ki bi si jih podrejeni želeli? • Ali stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu? Analize in grafe smo predstavili v tabelah in s slikami s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS. Rezultati so pokazali, da v izbranem socialnovarstvenem zavodu prevladuje transformacijsko vodenje. Prav tako se je izkazalo, da je transformacijsko vodenje najprimernejši stil vodenja v socialnovarstvenem zavodu. Odločnost, zanesljivost in poštenost so lastnosti vodje, ki jih podrejeni pri vodji postavljajo v ospredje. Pri raziskovanju vpliva stila vodenja na zadovoljstvo zaposlenih smo presenetljivo prišli do rezultata, da obstaja šibka povezanost oziroma smo z nadaljnjimi regresijskimi metodami analize prišli do rezultata, da niti transformacijsko niti avtoritarno vodenje nima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v socialnovarstvenem zavodu.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, zadovoljstvo zaposlenih, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo pri oblikovanju kulturnega, gospodarskega in vsesplošnega razvoja države. Kariera visokošolske učiteljice je poleg akademskih zahtev odvisna tudi od širših družbenih dejavnikov. Vpliv družine na kariero visokošolske učiteljice je večplasten in lahko prinaša tako izzive kot priložnosti. Magistrsko delo obravnava izzive usklajevanja družinskega in poklicnega življenja visokošolskih učiteljic. Glavni cilj raziskave je bil preučiti, kako družinske obveznosti vplivajo na karierno pot visokošolskih učiteljic. Pri raziskavi smo uporabljali koncept družine z vidika starševstva. V raziskavo so bile vključene visokošolske učiteljice z nazivom docentka, izredna profesorica in redna profesorica na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Teoretični del naloge opredeljuje ključne pojme, kot so družina, kariera, visokošolsko okolje in ovire za ženske na akademski poti na osnovi deskriptivne metode. Empirični del temelji na podatkih, pridobljenih s kvantitativno metodo, in vključuje analizo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 158 visokošolskih učiteljic. Rezultati raziskave kažejo, da je usklajevanje dela in družine za visokošolske učiteljice zahtevno, še posebej zaradi obsežnih delovnih obveznosti, kot so raziskovalno delo, poučevanje in administrativna opravila. Ugotovljeno je bilo, da družinske obveznosti lahko omejujejo možnosti napredovanja v višje habilitacijske nazive, zlasti pri učiteljicah z mlajšimi otroki. Med ključnimi ovirami so pomanjkanje institucionalne podpore, neredni delovni urniki in visoka pričakovanja glede znanstvene produktivnosti
Ključne besede: usklajevanje, družina, kariera, visokošolska učiteljica
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V slovenskem jeziku obstaja kar nekaj terminoloških slovarjev, ki pokrivajo področje kibernetske varnosti, vendar pa večinoma niso primerni za uporabo izven ozke strokovne javnosti. Med obstoječimi je nekaj zastarelih, nekaj je povsem ozko usmerjeno tehničnih in brez ustreznih razlag, nekaj pa takšnih, ki se sicer sproti posodabljajo, a imajo pogosto zelo kompleksne razlage, neprimerne za splošno javnost ali javnosti, ki se s kibernetsko varnostjo srečujejo zgolj občasno. To diplomsko delu na podlagi analize gesel v obstoječih slovarjih in glosarjih, z izdelavo lastnega korpusa kibernetske varnosti v obsegu več kot milijon besed in s pomočjo razlag v tujih glosarjih in slovarjih utemelji in v več kot stotih geslih oblikuje izhodišče za nov slovar kibernetske varnosti, ki bi bil dovolj preprost za uporabo izven ozkih krogov industrije kibernetske varnosti in uporaben tako za praktike kibernetske varnosti kot tudi za splošno, nestrokovno javnost, predvsem tiste, ki se s kibernetsko varnostjo srečujejo zgolj občasno, na primer novinarje. Analiza je namreč pokazala, da obstoječi slovarji in glosarji za ta namen niso najbolj primerni, tudi kadar vsebujejo analizirana gesla. Še bolj kot to pa se je izkazalo, da številnih izrazov, ki so v svetu kibernetske varnosti še kako aktualni, ni na voljo nikjer, niti v slovarjih in glosarjih niti v drugih vrstah javno dostopnih besedil, zato izpostavljamo potrebo ne samo po pripravi tovrstnega slovarja – ali samostojno ali v okviru obstoječih slovarjev – pač pa tudi nujo po njegovem stalnem dopolnjevanju zaradi nenehnega nastajanja novih konceptov, terminov in trendov.
Ključne besede: slovaropisje, korpusno jezikoslovje, terminološki slovar, kibernetska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu je predstavljena učinkovitost hidrotermične ekstrakcije pri podkritičnih pogojih za separacijo vrednih spojin iz bele omele (Viscum album), ki, kot parazitska rastlina, predstavlja odpadno biomaso. Preučili smo vpliv procesnih parametrov: temperature (100, 125, 150 in 180 °C), razmerja med materialom in topilom (1:10 ter 1:5) in časa ekstrakcije (10, 30 in 60 minut) na izkoristek ekstrakcije, sestavo in aktivnost ekstrakta. Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dosegli pri pogojih 150 °C, trajanju 60 minut in razmerju 1:10, kjer je znašal 46,73 %. Dokazali smo, da imajo vsi ekstrakti bele omele antioksidativno aktivnost. Najvišja antioksidativnst (34,32 %) je bila izmerjena pri ekstraktu pri razmerju 1:5, temperaturi 125 °C in času 60 minut. Ugotovili smo, da ima temperatura ključno vlogo pri ohranjanju protivnetne aktivnosti rastlinskih ekstraktov. Najvišjo protivnetno aktivnost so dosegli ekstrakti, pridobljeni pri 100 °C (od 77,79 % do 88,70 %), ne glede na razmerje med materialom in vodo, pri čemer je bila aktivnost stabilna tudi ob daljši ekstrakciji. Vsebnost celokupnih fenolov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature, časa ekstrakcije in razmerja material:voda. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (4,1 mg GA/g) dosežen pri 150 °C in 60 minutah. Pri krajših časih in višjih temperaturah pa je bila vsebnost nižja zaradi možne toplotne degradacije. Vsebnost celokupnih flavonoidov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature in časa ekstrakcije. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (3,4 mg QU/g) dosežen pri 150 °C po 60 minutah. Krajši časi pri višjih temperaturah so pokazali nižjo vsebnost (od do), kar nakazuje na možno toplotno degradacijo spojin. Določevali smo tudi antihiperglikemično aktivnost pri ekstraktih, ki so pri razmerju 1:5 pokazali visoko stopnjo aktivnosti. Najvišjo antihiperglikemično aktivnost smo dosegli pri razmerju 1:5, procesnimi pogoji 150 °C ter 60 min, in je znašala 81,81 %. S HPLC analizo smo ugotavljali prisotnost določenih fenolnih spojin v ekstraktih. Ugotovili smo prisotnost petih pomembnih fenolnih spojin (klorogenske kisline, kofeinske kisline, epikatehina, epigalokatehin galata in galne kisline) ter kofeina in prišli do zaključka, da je dvostopenjska ekstrakcija (kjer smo material predhodno obdelali s CO2) v tem primeru kazala manjšo prisotnost komponent, kar je kazalo na toplotno občutljivost fenolnih spojin. Z ekstrakcijo z nadkritičnim CO2 smo ekstrahirali proste maščobne kisline in olja. V ekstraktih smo zasledili palmitinsko kislino, linolejsko kislino, oleinsko kislino in druge. Ugotovili smo, da dvostopenjska ekstrakcija omogoča boljši izkoristek pri nadaljnji ekstrakciji s podkritično vodo, zlasti pri razmerju 1:10, kjer se kaže visoka protivnetna aktivnost. Kljub temu se pri višjih temperaturah in daljšem času učinkovitost zmanjša zaradi degradacije spojin. Pri razmerju 1:5 dvostopenjska metoda izboljša protivnetne, ne pa tudi antihiperglikemične aktivnosti ekstraktov.
Ključne besede: bela omela, ekstrakcija, podkritična voda, nadkritični CO2, bioaktivne komponente
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (3,10 MB)