1. |
2. |
3. Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko deloSabina Kresevič, 2023, magistrsko delo Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Lovko, 2022, diplomsko delo Opis: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate.
Ključne besede: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. Pregled raziskav o spremembi stopnje kriminalitete v času pandemije covida-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Založnik, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete
v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo
proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete.
Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica
zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad
vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se
povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem
žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim
partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je
zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja
se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za
družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne
rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti.
Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina
za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila
nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike
nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na
večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših
razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava
kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za
preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti.
Ključne besede: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,17 MB) |
6. Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Blažič, 2021, diplomsko delo Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca.
V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1566; Prenosov: 210
Celotno besedilo (609,87 KB) |
7. Ilegalna proizvodnja in preprodaja anaboličnih steroidov v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Podgoršek, 2018, diplomsko delo Opis: Socialni mediji in Hollywood so postavili standarde, za idealno postavo. Mnogi se z željo, da bi prišli do teles, ki nam jih prikazujejo slavni začnejo ukvarjati z vadbo v fitnes centrih. Kmalu dojamejo, da je pot do mišičastega, izklesanega telesa zelo težka oziroma je to zelo dolgotrajen proces, ki zahteva veliko discipline in odrekanj. Mnogi si želijo hitrih rezultatov in zato, si začnejo pomagati z ilegalnimi anaboličnimi steroidi. Po svetu, skoraj da več ni fitnes centra, v katerem nebi treniral vsaj en uporabnik anaboličnih steroidov, preprodaja pa se je zelo razširila tudi na spletu. Takšni androgeni anabolični steroidi so večinoma proizvedeni v podzemnih ilegalnih laboratorijih in so lahko kontaminirani, saj ti prostori niso sterilni oz. se čistost in kvaliteta izdelkov ne preverja, kot se to počne v legalnih farmacevtskih laboratorijih, konzumiranje takšnih izdelkov pa je lahko za človeško telo zelo nevarno. Uporaba anaboličnih steroidov v športu se je začela po drugi svetovni vonji. Takrat so jih uporabljali le bodybuilderji in vrhunski olimpijski športniki, ki so želeli doseči vrhunec svoje forme. Danes anabolični steroidi iz vrhunskega športa, zaradi vse boljših tehnik njihovega odkrivanja izginjajo. Prisotni ostajajo pri bodybuildingu, na teh tekmovanjih pa se njihova uporaba ne preverja. V svetu fitnesa in bodybildinga postaja njihova uporaba vse bolj sprejemljiva in zato se za njihovo uporabo odloči vse več amaterjev in mladih, ki si le želijo izgledati kot igralci v filmih in modeli na socialnih omrežjih. V začetku diplomskega dela bomo na kratko pojasnili kaj so anabolični steroidi in kje vse se uporabljajo. Izvedeli bomo od kod izvirajo, kako pridejo na trg in kje se preprodajajo. V drugem delu bomo analizirali anketo o stanju anaboličnih steroidov pri nas, na koncu pa bomo predstavili še intervju o anaboličnih steroidih, ki smo ga opravili z enim izmed slovenskih bodybuilderjev.
Ključne besede: diplomske naloge, anabolični steroidi, ilegalna proizvodnja, ilegalna preprodaja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1759; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1012,53 KB) |
8. Pomen preiskovanja krvi in krvnih sledi pri kaznivem dejanju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostSabina Kresevič, 2018, diplomsko delo Opis: Ko se zgodi kaznivo dejanje, imajo policisti, kriminalistični tehniki, kriminalisti in forenzični strokovnjaki /izvedenci glavno vlogo, da v imenu žrtev povedo, kaj, kako, kje in zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Tehniki in policisti zavarujejo sledi, kriminalisti in policisti zaslišujejo, medtem ko forenzični izvedenci opravijo analizo materialnih dokazov in rezultate ovrednotijo. Pri raziskovanju primera imajo ključno vlogo materialni dokazi, posebna vrste le-teh so krvne sledi in kri. Pa vendar na videz nič kaj posebna tekočina skriva mnogo unikatnih in pomembnih lastnosti posameznika, najpomembnejša lastnost je DNK, ki vsakemu posamezniku daje identiteto, zato bi DNK lahko poimenovali človeška črtna koda. Ker je puščanje te unikatne sledi za seboj preprosto, morajo preiskovalci nositi zaščitne obleke in maske, da se kraj kaznivega dejanja ne kontaminira. Na prvi pogled vsaka kri izgleda enako, bodisi človeška ali nečloveška oziroma drugih živalskih vrst. Pa temu ni tako, saj človeška kri vsebuje dihalni pigment – hemoglobin, kri nekaterih drugih živali pa poleg njega vsebuje še druge dihalne pigmente. Za odkrivanje krvi uporabljamo različne reagente, med najbolj znanimi so luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®, Hexagon OBTI®. Preliminarni reagenti (luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®) dajejo lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo s katero koli krvjo, ki ni človeškega izvora. Posledica nasilnih dogodkov so tudi različne oblike krvnih sledi. Namreč, tudi oblika krvnih sledi vsebuje veliko uporabnih informacij, saj pove, na kakšen način in s čim je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za ugotovitev izvora krvnih sledi v prostoru uporabljamo več različnih metod, ki so kasneje pomemben del rekonstrukcije dogodka. Vse sledi je nujno potrebno fotografirati in dokumentirati ter jih ohraniti za nadaljnje laboratorijske preiskave in kazenski postopek. V kazenskem postopku se predstavi kaznivo dejanje, zato je pomembno, da so sledi natančno dokumentirane, medtem ko morajo biti rezultati forenzične preiskave natančni in razumljivo predstavljeni. V zapisniku je zapisano, katere sledi so bile zavarovane. Rezultate forenzičnih preiskav forenzični strokovnjaki podajo v obliki poročila o preiskavi.
Ključne besede: diplomske naloge, kri, oblika krvne sledi, kaznivo dejanje, DNK, lažno pozitivni rezultati, preiskovanja krvnih sledi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1474; Prenosov: 308
Celotno besedilo (3,21 MB) |
9. Sodobna forenzična fotografija : fotografiranje krvnih sledi in sledi obuvalMitja Ličar, 2015, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu avtor predstavi osnove fotografije. Opredeli osnovne parametre za pravilno eksponiranje fotografije, pojem globinske ostrine, predstavi objektive ter del nameni svetlobi, kontrastu vira svetlobe in svetlobnih odbojev. V nadaljevanju specificira fotografijo v forenzični vlogi. Opredeli situacijski posnetek, posnetek relativne bližine in bližnji posnetek. Osredini se na teorijo fotografiranja krvnih sledov. Predstavi problematične površine nahajanja krvnih sledi, uporabo kemijskih reagentov ter za te namene uporabo bliskavice pri fotografiranju. Prav tako se dotakne teorije fotografiranja sledi obuval ter opredeli reliefne in ploske sledi obuval. Na koncu teoretičnega dela se dotakne še digitalnega rokovanja s fotografijami v smislu digitalne postprodukcije.
V empiričnem delu se osredini na fotografiranje reliefnih sledi obuval. Pri dveh sledeh istega obuvala z različno debelino podlage in globino ugreza obuvala pri isti strukturi podlage preizkuša, kako kot svetlobe vpliva na prepoznavo karakteristik obuvala na fotografiji. Reagiranje svetlobe na sled preizkuša iz treh različnih položajev po krožnici okrog sledi obuvala iz treh različnih kotov naklona – 25-, 50- in 75-stopinjskega kota vpadne svetlobe. Ob koncu tega dela analizira ugotovitve in poda statistične podatke izraženosti kontrolnih točk glede na globino sledi, položaj in kot svetlobe. Ugotavlja, da sta za fotografiranje profilnih sledi obuval, najbolj ugodna kota vpadne svetlobe, 25 in 50 stopinj.
V empiričnem delu opravi tudi poskus fotografiranja krvnih sledi na bombažni tkanini. Za preizkus vzame 5 različnih barv iste tkanine, na katere odtisne krvavo sled obuvala, ki je kontaminirano s svinjsko krvjo. V nadaljevanju sledi fotografira s tremi različnimi tipi svetlobe - LED lučjo, forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm ter forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm z uporabo rumenega filtra na objektivu fotoaparata. Ugotavlja, da se pri eksperimentu najbolj obnese forenzični vir svetlobe pri 415nm z rumenim filtrom na objektivu, saj daje izboljšane rezultate pri rdeči, bordo rdeči in oranžni podlagi.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, forenzična fotografija, krvne sledi, sledi obuval, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2016; Ogledov: 2351; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,34 MB) |
10. Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študijaMaja Anderlič, 2012, diplomsko delo Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij.
V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline.
S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2530; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,76 MB) |
