| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEMATIKA NEUREJENOSTI LASTNINSKIH RAZMERIJ PRI KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST, KI POTEKAJO PO ZEMLJIŠČIH V ZASEBNI LASTI
Maja Drnovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika urejanja pravnega statusa občinskih javnih cest v primerih dejanskih razlastitev. Gre za primere izgradnje, splošne uporabe in kategorizacije občinskih cest na zemljiščih, ki so v zasebni lasti. Na ta način je lastnikom zemljišč dejansko onemogočena uporaba in uživanje nepremičnine in jim preostane le še gola lastninska pravica. Tovrstni posegi v lastninsko pravico niso dopustni in za lastnike zemljišč pomenijo dejansko razlastitev. V takem primeru mora krajevno pristojna občina zaradi odprave nezakonitega stanja na spornih nepremičninah pridobiti lastninsko pravico. Občina lahko lastninsko pravico pridobi s sklenitvijo pravnega posla ali z izvedbo postopka razlastitve, v kolikor so za to izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. V magistrskem delu je predstavljen razvoj reševanja problematike urejanja pravnega statusa občinskih javnih cest. Na podlagi sprejetih pravnih aktov in obsežne sodne prakse so obravnavane različne dileme in pravna vprašanja. Predstavljen je tudi nov institut aktivne legitimacije za razlastitvene zavezance, ki naj bi pripomogel k odpravi nezakonitih stanj.
Ključne besede: javno dobro, javna cesta, kategorizacija javnih cest, občinske ceste, omejitev lastninske pravice, razlastitev, dejanska razlastitev, aktivna legitimacija, sodna praksa
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 904; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
NAČELO PRIMARNOSTI V PRAKSI SODIŠČA EVROPSKE UNIJE IN USTAVNIH SODIŠČ DRŽAV ČLANIC
Maja Drnovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: S pristopom v Evropsko unijo in prevzemom evropskega pravnega reda so se ustavna sodišča držav članic soočila s pravnim sistemom, ki je postal inherenten del njihovih pravnih sistemov in zavezuje njihova sodišča. S prenosom izvrševanja dela svojih suverenih pravic na EU so države članice med drugim priznale primarnost pravnega reda EU. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je vloga nacionalnih sodišč v razmerju do prava EU. Primarni položaj prava EU v razmerju do izvorno nacionalnega prava, vključno z nacionalnim ustavnim pravom, velja za temeljno načelo prava EU, ki pomeni, da načeloma v primeru neskladja med pravom EU in nacionalnim pravom prevlada pravo EU. Kljub temu, da je v veljavi že več kot petdeset let, načelo primarnosti v pravu EU še danes ni pozitivnopravno urejeno. Vendar dejstvo, da ni izrecno vključeno v Pogodbo nikakor ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča EU. V obdobju po vzpostavitvi je bilo načelo primarnosti deležno precejšnje pozornosti ne le s strani EU, temveč tudi v nekaterih državah članicah, ki tovrstne (neomejene) primarnosti niso sprejemale. Kljub temu so nacionalna sodišča doktrino na splošno sprejela, čeprav z nekaterimi ustavnimi zadržki. Medtem ko je Sodišče EU izhodišče načela pripisalo avtonomni, sui generis naravi evropskega pravnega reda, so ga nacionalna sodišča večinoma utemeljevala na ustavnopravni podlagi. Bistvo načela primarnosti je v zagotovitvi enotne in učinkovite uporabe prava EU v vseh državah članicah. V tem kontekstu ne smemo zanemariti ključne vloge nacionalnih sodišč, ki zahteva ustrezen napor za prilagoditev pravnemu okolju EU.
Ključne besede: pravo EU, uporaba prava EU, načelo primarnosti, sodna praksa, Sodišče EU, ustavna sodišča, razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 2278; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (703,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici