Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Digitalizacija življenja je povzročila nastanek novih oblik premoženja, ki presegajo okvirje tradicionalnih kategorij, kot so premičnine, nepremičnine. Digitalna zapuščina danes obsega širok nabor sredstev – od računov na družbenih omrežjih, elektronske pošte, podatkov v oblačnih shranjevalnikih, digitalnih vsebin in domen do kriptovalut, ki zaradi svoje decentralizirane narave predstavljajo še posebej velik izziv. Veljavna slovenska zakonodaja dedovanja takšnih sredstev ne ureja izrecno, temveč se zanaša na analogno uporabo splošnih določb Zakona o dedovanju, kar vodi v pravno negotovost in v praksi pogosto onemogoča uresničitev pravic dedičev. Magistrsko delo obravnava ključne pravne in praktične izzive, ki nastajajo pri dostopu do digitalne zapuščine, ter analizira obstoječe rešitve v slovenskem pravnem redu in primerjalnopravnih ureditvah. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dedovanja kriptovalut, kjer pomanjkanje zasebnih ključev in odsotnost institucionalnega nadzora lahko povzročita trajno izgubo premoženja. Obravnavane so tudi možnosti uvedbe elektronskih oporok, ki bi lahko omogočile učinkovitejše načrtovanje digitalne zapuščine, vendar le ob premišljeni implementaciji ustreznih varnostnih in pravnih standardov. Analiza pokaže, da trenutna ureditev v Sloveniji ne zagotavlja zadostne zaščite dedičev in da so potrebne sistemske reforme, ki bodo digitalno zapuščino obravnavale kot samostojno kategorijo dednega prava. Kot obetavne rešitve se izpostavljajo jasnejša zakonska opredelitev digitalnih sredstev, prilagoditev zapuščinskih postopkov ter uvedba standardiziranih pravil za ponudnike digitalnih storitev. Pri oblikovanju prihodnjih rešitev ima pomembno vlogo primerjalnopravna analiza. Sklepne ugotovitve potrjujejo, da digitalna zapuščina postaja nepogrešljiv del sodobnega dednega prava in da bo njena pravna ureditev v prihodnje ključna za zagotavljanje pravne varnosti, učinkovitosti postopkov in spoštovanja volje zapustnika.
Ključne besede: dedovanje, dedno pravo, načrtovanje dedovanja, digitalna sredstva, digitalna smrt, digitalno premoženje, računi na družbenih omrežjih, kriptovalute, elektronske oporoke, pravni izzivi in rešitve.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Otroci so najbolj ranljiv del naše družbe, zaradi česar jim pripada posebno pravno varstvo. Izvrševanje stikov je za otroke ključnega pomena, saj se s tem ohranja čustvena navezanost s staršem ali drugo osebo, ki je otroku blizu. Magistrska naloga bolj podrobno obravnava spremembe družinskopravne zakonodaje na področju ureditve stikov otrok, pri čemer se v določenih delih osredotoča na pomanjkljivosti v trenutni ureditvi. V praksi je namreč še vedno mogoče najti situacije, v katerih stiki otrok s starši ali drugimi osebami niso urejeni dovolj celovito. Vsled navedenemu se v magistrski nalogi kot glavni pojavita vprašanji, ali je uveljavitev novega Družinskega zakonika zares pripomogla k bolj jasni in celoviti ureditvi stikov otrok s starši in drugimi osebami ter vprašanje, ali se kljub prenovi družinskopravne zakonodaje in vedno bolj obsežni sodni praksi še vedno pojavljajo pravne praznine na področjih, ki urejajo stike otrok v bolj specifičnih primerih, zaradi česar bi bila potrebna dodatna izpopolnitev oziroma delna prenovitev zakonodaje na tem področju po zgledu dobrih praks iz primerljivih tujih ureditev. Magistrska naloga se z namenom rešitve postavljenih pravnih vprašanj uvodoma dotakne družinskopravnih institutov, kasneje pa natančno analizira ključne spremembe družinskopravne zakonodaje na področju otrokovih stikov in poudarja njene pomanjkljivosti ter v določenih delih hkrati obravnava mogoče izboljšave oziroma rešitve za dane pravne praznine. Ob tem se naloga osredotoča na načelo otrokove koristi in čustvene navezanosti otrok na starše in druge njemu bližnje osebe. Namen magistrske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju aktualne ureditve otrokovih stikov ter ponuditi izhodišča za morebitne izboljšave na podlagi izbranih primerov iz tujine.
Ključne besede: Družinski zakonik, otrok, stiki, načelo otrokove koristi, Center za socialno delo, izvrševanje stikov, otrokovo mnenje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na pravno ureditev spletne prodaje in oglaševanja zdravil na spletu v Republiki Sloveniji, Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Cilj naloge je analizirati obstoječe pravne okvirje, oceniti njihovo učinkovitost ter izpostaviti ključne izzive in tveganja. Posebna pozornost je usmerjena tudi v ugotavljanje morebitnih vrzeli v zakonodaji ter predlogom za izboljšanje pravne regulacije na tem hitro razvijajočem področju. Vsestranska sodobna globalizacija vpliva, tako kot na številna druga področja, tudi na področje izdelave in trženja nezakonitih zdravil. Zaradi pomanjkanja ustreznih in natančnih predpisov so v številnih državah takšna zdravila lahko dostopna tudi v trafikah, drogerijah in predvsem na spletu, kar omogoča vprašljivim posameznikom dobiček. Preko spleta lažje ostanejo anonimni in v neurejenih pogojih proizvajajo neustrezna zdravila, ki škodujejo zdravju ali so celo smrtonosna. Družbeni in tehnološki razvoj, zlasti izjemna moč spleta, omogoča vsakemu posamezniku, da do neustreznih zdravil dostopa kar iz udobja doma. Široka dostopnost tovrstnih izdelkov ustvarja številne priložnosti za razvoj kriminala, ki jo je zaradi njenega mednarodnega značaja težko zaznati in učinkovito sankcionirati. Na podlagi primerjalno pravne analize lahko ugotovimo, da kljub obstoju regulativnih mehanizmov v vseh treh obravnavanih sistemih, v Evropski uniji s skupnim logotipom in obvezno registracijo, v Republiki Sloveniji z usklajenostjo z evropsko ureditvijo ter dodatnimi zahtevami Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter v Združenih državah Amerike s sistemom VIPPS in nadzorom Uprave za hrano in zdravila, ostajajo številni skupni izzivi. Med najpomembnejšimi so nezadosten nadzor nad čezmejno spletno prodajo, neustrezne sankcije, pomanjkljiva ozaveščenost kupcev zdravil ter dejstvo, da pravna ureditev pogosto ne sledi hitremu razvoju digitalne tehnologije.
Ključne besede: farmacevtska zakonodaja, e-lekarništvo, oglaševanje zdravil na spletu, dostopnost zdravil preko spleta, varstvo potrošnikov.
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: The publication focuses on the crucial topics of protecting children's rights in civil, criminal, and international law. In today's rapidly evolving digital landscape, ensuring the well-being and rights of children has become more complex yet paramount. This comprehensive exploration delves into the multifaceted legal frameworks and challenges surrounding children's rights in various legal domains. From issues of custody and education to juvenile justice and international treaties, this book offers insights into the evolving landscape of child protection laws. With a keen focus on navigating the digital age's influence on children's rights, this publication serves as a valuable resource for legal professionals, policymakers, educators, and advocates dedicated to safeguarding the rights and welfare of children.
Ključne besede: civilno pravo, kazensko pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,75 MB)

Opis: Rejništvo je oblika nadomestnega varstva otrok, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo ali ne smejo živeti pri svojih starših. Če starši svojih dolžnosti ne opravljajo ustrezno in je ogroženo otrokovo zdravje ter druge koristi, ima država obveznost, da zagotovi posebno varstvo za takšne otroke. S pomočjo rejniških družin država otroku poišče okolje, kjer bo poskrbljeno za njegovo varnost in razvoj v skladu z njegovimi potrebami. Kljub zakonski ureditvi rejništva, ki bi naj zagotavljalo otrokovo največjo korist, se v praksi pojavljajo številni izzivi in trendi, s katerimi se soočajo rejniki, otroci v rejništvu in pristojne institucije. V zadnjih letih je opazen trend dolgotrajnih rejništev, čeprav je rejništvo definirano kot začasen ukrep. Pomemben del rejniškega sistema v Sloveniji predstavlja sorodstveno rejništvo. Vendar pa namestitev otroka v rejništvo k sorodniku ni samoumevno, saj mora sorodnik tako kot drugi rejniki izpolnjevati določene pogoje, prav tako pa mora biti takšna namestitev otroku v korist. Izobraževanje rejnikov je bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne rejniške oskrbe, vendar se v praksi pogosto izkaže, da je sistem izobraževanja za rejnike neustrezen. Število otrok v rejništvu, ki imajo najrazličnejše psihološke težave, narašča, kar zahteva posebno obravnavo. Stik otrok z biološkimi starši predstavlja za rejnike velik izziv, saj je potrebno otroka na stik peljati in jih ustrezno pripraviti. Vloga rejnikov v sodnih postopkih se zanemarja, čeprav so lahko ravno oni tisti, ki imajo ključne informacije o otrokovemu počutju, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti odločitve, ki so v korist otroka. Centri za socialno delo sklenejo rejniško pogodbo zgolj z rejnikom, ki ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, kar pa je sporno, zlasti kadar je rejnik v zakonski zvezi. V teh primerih bi bilo treba preveriti tudi zakonca rejnika. V rejniškem sistemu bi morali večjo pozornost namenjati tudi usposabljanju bioloških otrok rejnikov. Prav tako pa bi bilo potrebno uvesti več programov pomoči matičnim družinam. Gre zgolj za nekaj pomanjkljivosti in izzivov, s katerimi se soočajo udeleženi v sistemu rejništva, zaradi katerih bi bilo potrebno prenoviti sistem rejništva, da bi v čim večji meri zagotovili otrokovo korist. Mnogo držav se pri ureditvi rejništva zgleduje po sistemu na Švedskem, kjer so uvedli nekatere dobre prakse, s katerimi so odpravili določene pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju rejniške dejavnosti. Med dobre prakse sodijo uvedba kriznih rejniških družin, namestitev otrok v rejništvo skupaj z matičnimi družinami, poseben program za otroke z vedenjskimi težavami, pomoč mladim tudi po prenehanju rejništva itd.
Ključne besede: otrokova največja korist, izzivi, začasnost ukrepa, usposabljanje rejnikov, matična družina, zaton, stiki z biološkimi starši, Švedska
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,11 MB)