| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 158
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalca
Aleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley. Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja. Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (469,13 KB)

2.
Aktivnosti medicinske sestre za zagotavljanje varnosti v sklopu predaje pacienta iz opracijske dvorane
Špela Sluga, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnava kirurškega pacienta se v celoti zelo razlikuje od obravnave pacientov na drugih zdravstvenih področjih. Tekom bivanja v bolnišnici preide pacient med velikim številom zdravstvenih delavcev, ki si morajo med seboj predati informacije o njem. Ključna točka je predvsem predaja po operaciji, ko pacienta predajamo iz operacijske dvorane na izbrani oddelek. Namen zaključnega dela je predstaviti aktivnosti medicinske sestre za zagotavljanje varnosti pacienta v sklopu predaje iz operacijske dvorane. Uporabili smo opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v treh tujih podatkovnih bazah – Medline, Cinahl in Web of Science. Za iskanje smo si zastavili izključitvene in vključitvene kriterije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili vsebinsko analizo. V končni pregled smo vključili 11 raziskav. Kot najpomembnejše teme in hkrati intervencije, s pomočjo katerih medicinska sestra zagotavlja varnost pacienta tekom predaje, so izpostavljena pisna orodja za predajo, elektronska oblika predaje, socioekološki model, izogibanje večopravilnosti tekom predaje in komunikacija. Z upoštevanjem intervencij, izpostavljenih na področju komunikacije med zdravstvenimi delavci in uporabe temu namenjenih orodij, se poveča mera zagotovljene varnosti pacienta v sklopu njegove predaje iz operacijske dvorane. Pomembni dejavniki pri tem so, da so informacije popolnejše in natančneje podane.
Ključne besede: zagotavljanje varnosti, predaja pacienta, operacijska dvorana
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (657,35 KB)

3.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala
Ana Auda, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca v ravni zapestja. Najpogosteje se zdravi operativno s sprostitvijo živca z upanjem na pozitiven izid. Na izid imajo vpliv tudi drugi dejavniki, kot so kronična obolenja, psihični in fizični pritiski. Namen zaključnega dela je bil opisati kakovost življenja po operaciji sidnroma karpalnega kanala. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled literature. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom, rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Za kritično analizo smo uporabili orodje JBI. Rezultati: Od skupno 519 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 12 študij. Glede na vsebinsko analizo podatkov smo poimenovali glavno kategorijo: kakovost življenja po operaciji sindroma karpalnega kanala in izoblikovali 4 podkategorije: (1) funkcija roke, (2) bolečina, (3) ocena kakovosti, (4) intervencije za dvig kakovosti. Razprava in sklep: Pacientova kakovost življenja se izboljša po operaciji. Prejeti mora navodila, ki se jih mora skrbno držati, saj s tem še bolj pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po operaciji. Pacienti so zadovoljni z izidom operacije.
Ključne besede: Sindrom karpalnega kanala, rezultat, kakovost življenja, pacient, operacija
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (673,09 KB)

5.
Doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana
Ana Sevšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Soočanje z možgansko smrtjo pacienta predstavlja velik izziv za svojce, predvsem kadar pacient v času svojega življenja ni pisno izrazil želje o darovanju svojih organov. Tako se ob odločitvi in doživljanju procesa darovanja organov in transplantacije svojci soočajo z različnimi dvomi, saj transplantacija organov pokojnika vključuje velik spekter moralnih in etičnih vprašanj. Namen zaključnega dela je raziskati in opisati doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, MEDLINE in SCOPUS. S pomočjo izključitvenih in vključitvenih dejavnikov smo omejili število člankov. Potek pridobivanja literature smo ponazorili v diagramu PRISMA. S pregledom strokovne in znanstvene literature smo v analizo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da svojci ob odločitvi za darovanje organov možgansko mrtvega družinskega člana doživljajo stres, soočajo se z žalostjo, doživljajo šok zaradi nenadne smrti, pojavi se strah, porajajo se jim dvomi in velikokrat pride tudi do konflikta med svojci. Razprava in sklep: Svojci se lažje odločijo za darovanje organov svojca, kadar pokojnik tekom življenja izrazi željo za darovanje organov. Svojcem bi bilo lažje, da bi v času odločanja imeli podporo s strani celotne družine in zdravstvenih delavcev ter bi jim bila na voljo tudi psihološka pomoč, na katero družina lahko obrnila v stiski in dvomih. Za odločitev o darovanju organov bi bilo potrebno več informacij in izobraževanj celotnega prebivalstva, saj je to v svetu še vedno tabu tema.
Ključne besede: občutki svojcev, donorstvo, možganska smrt, svojec, transplantacija
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (600,68 KB)

6.
Komunikacijske ovire pri pacientu na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapije
Marina Mernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ovire in zapleti na področju komunikacije v intenzivni terapiji pri pacientu na mehanski ventilaciji lahko povzročijo bolečino, strah in tesnobo. Vse to pa lahko dodatno poslabša pacientovo zdravstveno stanje ter podaljša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom raziskati ovire, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri komunikaciji s pacientom na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Medline. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo predstavili v diagramu PRIZMA. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: Raziskave iz 15 relevantnih člankov kažejo, da je uspešnost komunikacije pri pacientu na mehanski ventilaciji zmanjšana zaradi številnih ovir, ki lahko nastanejo s strani medicinske sestre ali s strani pacienta. S prepoznavanjem in odpravljanjem komunikacijskih ovir lahko dosežemo učinkovitejšo komunikacijo, s tem pa omogočimo pacientu, da lahko izrazi svoje potrebe, želje in lažje sodeluje v procesu zdravljenja. Razprava in sklep: Komunikacijo pri pacientih na mehanski ventilaciji spremljajo številne komunikacijske ovire, ki jih je ob upoštevanju pacientovega zdravstvenega stanja in uporabi komunikacijskih pripomočkov možno zmanjšati. V bodoče bi bilo treba uvesti dodatna izobraževanja in dati večji poudarek sami komunikaciji s temi pacienti.
Ključne besede: komunikacija, ovira, mehansko ventiliran pacient, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (590,82 KB)

7.
Hipotermija med operacijo pri odraslih
Vlado Šprem, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: hipotermija je pogost pojav, ki nastane pred, med in po operaciji, in je ključnega pomena za okrevanje pacienta. Hipotermija je velikokrat eden izmed vzrokov za nastanek krvavitve, infekcije rane, slabše celjenje ran in nenazadnje vzrok za daljše hospitalizacije. Namen zaključnega dela je opisati preprečevanje hipotermije med operacijo pri odraslih pacientih. Metode: v zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled literature znanstvenih in strokovnih člankov v tujem jeziku. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CHINAL in Medline. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: nastanek hipotermije pred, med in po operaciji ima velik pomen, tako za uspešnost delavcev pri obravnavi pacienta, kot tudi za splošno zadovoljstvo pacienta. S pomočjo vzdrževanja normotermije in preprečitvijo hipotermije med operacijskim posegom se izboljša celjenje operacijskih ran, zmanjša možnost izgube krvi in skrajša se čas hospitalizacije ter posledično zniža stroške obravnave. Diskusija in zaključek: pri neuspešnem preprečevanju nastanka hipotermije lahko pride do zapletov, ki so življenjsko ogrožujoči in nenazadnje neprijetni za pacienta, pri tem pa se daljša zdravljenje in povečuje finančno breme v zdravstvu. Zelo pomembna je meritev telesne temperature pacientov pred, med in po operacijskem posegu.
Ključne besede: hipotermija, intervencija, operacija.
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (902,01 KB)

8.
Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani
Jure Ahej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect. Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave. Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Ključne besede: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (620,13 KB)

9.
Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z akutno mieloično levkemijo
Nina Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Pacienti z akutno mieloično levkemijo (AML) se spoprijemajo z različnimi psihološkimi in čustvenimi vplivi bolezni. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se pacienti z AML soočajo s čustvi in težavami ter kakšni so stalni vplivi bolezni. Izveden je bil sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo iskalne strategije, ki je bila oblikovana na osnovi raziskovalnega vprašanja. Za kakovost poteka sistematičnega pregleda smo upoštevali smernice po PRISMA (Moher, et al., 2009) za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje ter za tematsko sintezo smo uporabili korake po Thomas & Harden (2008). Pregledali in analizirali smo 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z AML. Oblikovali smo najpogostejše podkategorije, ki so jih izpostavili pacienti, in sicer: Začetne reakcije na diagnozo, Izguba osebne avtonomije, Obnavljanje normalnosti v vsakdanjem življenju, Psihološki in čustveni vplivi, Soočanje z novo družbeno identiteto in Viri podpore. Pacienti AML doživljajo kot travmatično, šokovno situacijo. Soočiti se morajo s spremembo videza, z izgubo moči in zaupanja vase. Pogosteje morajo obiskovati bolnišnice in večkrat so tudi hospitalizirani. Njihovo vsakdanje življenje se zelo spremeni na fizičnem in duševnem področju, npr.: niso več zmožni telesnih aktivnosti, izgubijo občutek zaljubljenosti, moči, volje, energije. Pacienti so izpostavili tudi, da jim spolnost predstavlja težavo, saj je spolnost pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, zato se priporoča več raziskav na področju spolnosti pri pacientih z AML.
Ključne besede: pacienti, izkušnje, soočanje, akutna mieloična levkemija
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 209; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (744,30 KB)

10.
Ovire zgodnjega odkrivanja raka na prostati
Sara Arnuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na prostati. Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid. Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja, pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (526,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici