| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 199
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulanti
Urška Završnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza. Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov. Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
E-learning in nursing and midwifery during the COVID-19 pandemic
Nataša Mlinar Reljić, Maja Drešček Dolinar, Gregor Štiglic, Sergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Barbara Donik, 2023, pregledni znanstveni članek

Opis: As the COVID-19 pandemic continues to spread, e-learning has increased. This is a challenge for nursing and midwifery students, as clinical training is an essential part of their education. The aim of this review was to identify the advantages and limitations of e-learning for nursing and midwifery students during the COVID-19 pandemic. A systematic review of the literature was conducted following the PRISMA guidelines. The international databases PubMed, CINAHL/MEDLINE, Web of Science, and ScienceDirect were searched. Articles were critically appraised. Thematic analysis was used to synthesise the data. The search resulted in 91 hits. Thirteen studies were included in the final analysis. Three main themes were identified: (1) the benefits of e-learning; (2) the challenges/limitations of e-learning; and (3) recommendations for e-learning. E-learning in nursing and midwifery is an effective alternative learning process during the COVID-19 pandemic. Students perceive several benefits and challenges related to internet access, technical equipment, financial aspects, and work and family commitments.
Ključne besede: e-learning, nursing care, midwifery, pandemic
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti pri onkološkem bolniku
Staša Anders, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom utrujenosti je najpogostejše stanje bolnikov, ki se zdravijo za rakom, in tudi tistimi, ki so ga preboleli. Definiran je kot subjektivni občutek zelo hude utrujenosti, ki traja dlje časa, in nemoči za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, ki ga ne moremo razbremeniti s spancem. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je učinkovitost intervencij za zmanjšanje sindroma utrujenosti onkoloških bolnikov. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja učinkovitih intervencij za zmanjševanje sindroma utrujenosti v angleškem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije ter metodo sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: Cinahl Ultimate, Medline in Cochrane Library. Rezultati: V končno analizo smo vključili 25 identificiranih raziskav. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti lahko razdelimo na učinkovite, zmerno učinkovite in manj učinkovite. Za učinkovite intervencije so se izkazale multimodalne vadbe, akupunktura, babassu olje, joga, prehranska dieta na rastlinski osnovi z visoko vsebnostjo beljakovin in 30-minutno zavestno dihanje v obliki meditacije. Razprava in zaključek: Na zmanjšanje utrujenosti onkoloških bolnikov lahko vplivamo z različnimi intervencijami. Večinoma, so raziskave na to temo nedavne, tako da so ljudje šele pred kratkim ugotovili, da se na utrujenost zaradi raka da vplivati in se ga ne sme smatrati za del bolezni. V prihodnje je potrebno ozaveščati o sindromu utrujenosti zaradi raka, kar bi lahko privedlo do poglobljenega raziskovanja na tem področju.
Ključne besede: utrujenost, onkološki bolnik, rak, intervencije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Nefarmakološke intervencije za obvladovanje bolečine pri pacientih po vstavitvi endoproteze kolka
Tjaša Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vstavitev kolčne endoproteze je v kirurgiji ena izmed najpogostejših operacij, za katero se pacienti odločajo. Po operaciji je ključna ovira za normalno vračanje v življenje akutna pooperativna bolečina, ki jo lahko lajšamo na več načinov. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti, katere so nefarmakološke intervencije za obvladovanje bolečine pri pacientih po vstavitvi endoproteze kolka. Metode: Iskanje znanstvene literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Identificirali smo 212 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, ki so tematsko ustrezale. Rezultati: Ugotovili smo, da so najbolj uporabljene nefarmakološke intervencije za zmanjševanje pooperativne bolečine po operaciji vstavitve endoproteze kolka, transkutana električna stimulacija živcev, akupunktura in izobraževanje ali predoperativne vaje, hoja, meditacija, pooperativne standardne vadbe in funkcionalne vadbe. Razprava in Zaključek: Nefarmakološke intervencije po operaciji vstavitve totalne kolčne endoproteze se razlikujejo, imajo različne učinke na zmanjševanje ali lajšanje bolečine. Z različnimi nefarmakološkimi intervencijami lahko učinkovito lajšamo pooperativno bolečino, hkrati pa te pozitivno vplivajo na fiziološke in psihološke odzive pacienta ter s tem izboljšajo z zdravjem povezano kakovost življenja pacienta.
Ključne besede: Nefarmakološke intervencije, obvladovanje bolečine, endoproteza kolka.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 327; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (819,78 KB)

5.
Vpliv pandemije covida-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Boštjan Polenčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVIDA-19 je pomembno vplivala na zdravstvene sisteme po vsem svetu. Zaposleni v nujni medicinski pomoči so se v času pandemije srečevali z novimi in pogosto z nepoznanimi izzivi. Potrebno je bilo prilagodili delo, bili so mnogo bolj izpostavljeni okužbi, soočali so se s pomankanjem opreme in kadra, izpostavljeni so bili ekstremnim pogojem dela, kar lahko privede do izgorelosti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv pandemije COVIDA-19 na pojav izgorelosti pri zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze, prav tako smo uporabili metodo kompilacije in komparacije. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah, CINAHL Ultimate Medline in Web of Sciences. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultate smo prikazali v evalvacijski in sintezni tabeli. Rezultati: Rezultati kažejo, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Dejavniki za pojav sindroma izgorelosti so povezani s pomankanjem kadra, zaščitne opreme, opravljanjem nadurnega dela, socialne izoliranosti in čustvene ter fizične preobremenjenosti. Posledice izgorelosti se kažejo kot zmanjšana kakovost oskrbe bolnikov, razmišljanje o odpovedi ali menjavi delovnega mesta in splošno nezadovoljstvo z opravljanjem dela. Razprava in zaključek: Pojav izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči se je v času pandemije COVIDA-19 povečal. Za preprečevanje pojava izgorelosti je pomembno razvijanje strategij za obvladovanje kriznih situacij, priporočljivo je izvajati monitoring nivoja stresa, nuditi ustrezno strokovno podporo in psihološko pomoč zaposlenim, v namen ohranjanja duševnega zdravja in dobrega počutja.
Ključne besede: pandemija, nujna medicinska pomoč, zaposleni, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 506; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (444,08 KB)

6.
Intervencije za izboljšanje oksigenacije pri ne-intubiranih kritično bolnih s COVIDOM-19
Sara Dejanović, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zadostna oksigenacija je pri kritično bolnih, okuženih s koronavirusno boleznijo 2019, za preživetje izrednega pomena. Pogosto sta za zagotavljanje optimalne oksigenacije potrebni endotrahealna intubacija in invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je, da se s posameznimi aktivnostmi in intervencijami za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih zmanjša potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji. V zaključnem delu želimo predstaviti najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Prav tako smo uporabili metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in Google Scholar. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 18 raziskav. Najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 so: (1) obračanje neintubiranega pacienta na trebuh, (2) uporaba neinvazivne mehanske ventilacije, (3) aplikacija inhalacijskega dušikovega oksida, (4) nosna kanila z visokim pretokom. Razprava in zaključek: Potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji se lahko ob pravočasni uvedbi intervencij za izboljšanje oksigenacije bistveno zmanjša.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, koronavirus, neinvazivne metode izboljšanja oksigenacije
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Varna pronacija in mobilizacija pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo
Laura Pisnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) se uporablja kot podpora pri zdravljenju najtežjih bolnikov v enotah intenzivne terapije. Zaradi pozitivnih učinkov se vse pogosteje izvajata tudi pronacija (PP) in mobilizacija takšnih pacientov. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije, ki zagotavljajo varno PP in mobilizacijo pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Pregled znanstvene literature smo izvedli v podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed in SAGE. Vključili smo raziskave, ki so opisovale intervencije za varno izvedbo PP in mobilizacije pacienta z zunajtelesno membransko oksigenacijo. Izvedli smo analizo in sintezo vključenih raziskav. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati so pokazali, da je za varno PP in mobilizacijo pacienta na ECMO velikega pomena multidisciplinarno načrtovanje, ki mora biti prilagojeno vsakemu pacientu posebej. Zelo pomembno je tudi sodelovanje med vsemi člani tima, ki pa morajo biti usposobljeni za ravnanje z ECMO ter tudi za izvajanje PP in mobilizacije. Pomembne intervencije za varno izvedbo PP in mobilizacije so tudi ocena stanja pacienta, opazovanje pacienta, vbodnih mest in kanil, uporaba protokolov, monitoring in izključitev kontraindikacij. Razprava in sklep: Z uporabo intervencij, ki zagotavljajo varno PP in mobilizacijo ECMO pacienta, lahko preprečimo življenjsko nevarne zaplete in s tem pridobimo vse pozitivne učinke, ki jih imata pronacija in mobilizacija na bolnika.
Ključne besede: pronacija, mobilizacija, zunajtelesna membranska oksigenacija
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (970,72 KB)

8.
Pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije
Aleš Belec, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zgodnja mobilizacija je niz intervencij na področju zdravstvene nege. Še posebej pride prav na oddelkih intenzivne terapije. Zgodnja mobilizacija ima vpliv na izboljšano mišično moč, funkcionalno neodvisnost, skrajšano trajanje delirija in mehanske ventilacije. Posledično se skrajša čas hospitalizacije. Namen zaključnega dela je raziskati pomen zgodnje mobilizacije pri okrevanju odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije. Metode: V diplomskem delu smo pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in metoda kompilacije. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali z diagramom PRISMA; v pomoč so nam bili Boolovi operaterji, ključne besede, vključitveni in izključitveni kriteriji ter limiti. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 302 zadetka. Za našo raziskavo jih je bilo primernih 15. Rezultati pregleda literature so pokazali, da se je zaradi zgodnje mobilizacije zmanjšal pojav šibkosti, ki je povezana s hospitalizacijo na oddelkih intenzivne terapije; prav tako so bili izboljšani mišična moč, funkcionalna zmogljivost in mobilnost ob odpustu. Razprava in zaključek: V naši raziskavi o pomenu zgodnje mobilizacije odraslih oseb na oddelkih intenzivne terapije smo ugotovili, da ima zgodnja mobilizacija kritično bolnega pacienta ugoden vpliv. Skrajša se trajanje hospitalizacije in posledično tudi zapletov. Izboljšano je dolgoročno mobilno stanje pacienta.
Ključne besede: zgodnja mobilizacija, odrasla oseba, okrevanje, oddelki intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (936,55 KB)

9.
Intervencije za preprečevanje nasilja nad medicinskimi sestrami
Ana Vuzem, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nasilje nad medicinskimi sestrami je zelo razširjen in velikokrat spregledan problem. Pomembno je, da medicinske sestre znajo prepoznati potencialno nasilnega pacienta in se z njim soočiti. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti intervencije za preprečevanje nasilja nad medicinskimi sestrami. Metode: Za pripravo zaključnega dela smo opravili pregled literature. Literaturo smo ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev pridobili v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, analizo vsebine smo prikazali v tabeli, skupne karakteristike raziskav pa smo predstavili v sintezni tabeli. Rezultati: V podatkovnih bazah smo identificirali 629 raziskav, od katerih smo jih v končno analizo vključili 8. Ugotovili smo, da sta se kot najboljši način za preprečevanje nasilja izkazala dodatno izobraževanje zaposlenih in vključevanje večkomponentnih intervencij. Razprava in sklep: Ker je nasilje nad medicinskimi sestrami zelo razširjen problem, je pomembno, da poznajo tehnike in načine za njegovo preprečevanje. Prav tako je pomembno, da se zavedajo pomena ničelne tolerance do nasilja. Temo je treba dodatno raziskati in podpreti z dokazi.
Ključne besede: medicinske sestre, nasilje, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (767,34 KB)

10.
Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enoti
Doroteja Falež, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu. Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca. 
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (889,68 KB)

Iskanje izvedeno v 1.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici