1. Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enotiDoroteja Falež, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu.
Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca.
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 97; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (889,68 KB) |
2. Uporaba brezšivnih sistemov za pritrjevanje žilnih katetrovPetra Babič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba žilnih katetrov je pri zdravljenju kritično bolnih nepogrešljiva. Brezšivni sistemi za pritrjevanja žilnih katetrov so v primerjavi s tradicionalnim pritrjevanjem s šivi za pacienta manj boleči, omogočajo varnejšo imobilizacijo, prav tako obstaja manjša nevarnost poškodbe za osebo, ki žilni kateter vstavlja. Namen zaključnega dela je raziskati uporabo in učinkovitost brezšivnih sistemov pritrjevanja žilnih katetrov na zmanjšanje incidence okužb ali izpada žilnih katetrov.
Metode: Izvedli smo sistematičen način pregleda z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Web of science, Pubmed in Cochrane Library. Uporabili smo opisno metodo dela. Posamezne članke smo razvrstili glede na hierarhično strukturo.
Rezultati: Izmed 88 identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 10 člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uporaba brezšivnih sistemov pritrjevanja bistveno vpliva na zmanjševanje incidence izpada in okužbe žilnih katetrov.
Razprava in sklep: Tradicionalnemu pritrjevanju žilnih katetrov z uporabo šivov se je zaradi možnosti poškodb in okužbe potrebno izogibati. Brezšivno pritrjevanje v kombinaciji s primernimi obliži je za preprečevanje incidence okužb in izpadov žilnih katetrov bistvenega pomena.
Ključne besede: žilni pristop, pritrjevanje, izpad, okužba
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 102; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeterTeja Nemec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Jetra so največji organ v človeškem telesu in imajo veliko nalog. Kadar pride do večje poškodbe na jetrih, lahko ta vodi v njihovo odpoved. Za takšne primere je edina rešitev transplantacija jeter. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacienta po transplantaciji jeter.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, saj smo dela avtorjev med seboj primerjali in analizirali. Za iskanje literature smo uporabili tuje podatkovne baze PubMed in CINAHL. Raziskave so temeljile na odrasli populaciji in opisu kakovosti življenja po transplantaciji jeter.
Rezultati: Pacienti po transplantaciji jeter doživljajo pozitivne in negativne učinke transplantacije. Čeprav jim je znova omogočeno, da ponovno normalno zaživijo ter se vrnejo na delo, se srečujejo z novo nastalimi zdravstvenimi težavami ter obveznostmi. Nekatere zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo, so depresija, anksioznost, težave s spancem in abdominalna hernija. Do konca življenja morajo pacienti jemati imunosupresivna zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik.
Diskusija in zaključek: Čeprav transplantacija za nekatere pomeni nov začetek, je za druge preizkušnja. S seboj lahko prinese fizične in psihične težave, ki se jih morajo prejemniki transplantata zavedati. Pomembna je dobra poučenost o zdravem načinu življenja, znakih odpovedi transplantata, samooskrbi ter zdravilih, ki jih pacient jemlje.
Ključne besede: Transplantacija jeter, pacient, kakovost življenja, transplantat jeter
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 103; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1000,87 KB) |
4. Pomen zdravstveno vzgojnih intervencij pri pacientu, ki prejema antikoagulantno terapijoMateja Smolić, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Antikoagulanti (AK) so zdravila, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov, uporabljajo se za različne bolezni, motnje in stanja, ki so povezana s trombemboličnimi dogodki. AK terapija povečuje kompleksnost predpisovanja, ki zahteva podporo in usposabljanje zdravstvenih delavcev ter uporabo različnih kliničnih protokolov in načinov izobraževanja. Namen zaključnega dela je predstaviti pomen vzgojno-izobraževalnih intervencij MS za pacienta, ki prejema AK terapijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo in metodo kompilacije. Literaturo, ki smo jo pridobili s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane library ter Medline, katerih celoten pregled smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Izobraževalni programi morajo vsebovati standardizirane, jasno opredeljene vsebine, ki se osredotočajo na vrzeli v znanju in so pomembne za varno uporabo AK terapije. Izobraževanje pacientov, ki ga izvajajo MS na podlagi video predstavitve, brošure in vprašalnika, je praktično dosegljivo in trajno izboljšuje razumevanje varnostnih vidikov zdravljenja, kar dokazuje, da bi takšne oblike izobraževanja bilo treba uvesti v rutinsko prakso.
Razprava in zaključek: MS ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta, ki prejema AK terapijo, kajti brez ustreznega izobraževanja obstajajo možnosti zapletov, ki lahko vodijo v smrt. Ob ustreznem izobraževanju pacientov lahko dosežemo pozitivne rezultate, pomembno je, da se zavedamo, da MS ne le poučuje, temveč pripravlja pacienta na spremenjen način življenja.
Ključne besede: antikoagulant, AK terapija, pacient, zdravstveno vzgojne intervencije
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Učinkovitost neinvazivne ventilacije pri zdravljenju pacienta s pljučnim edemomVeronika Motaln, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Pljučni edem je pogosto urgentno stanje, za katerega sta značilna hiter nastanek in potek, pri zdravljenju je bistveno takojšnje prepoznanje stanja ter vzpostavitev hemodinamskega ravnotežja bolnika. Neinvazivna ventilacija (v nadaljevanju NIV) je, zraven medikamentozne in kisikove terapije, eden izmed načinov zdravljenja bolnika s pljučnim edemom, v okviru zaključnega dela pa smo s pomočjo že opravljenih študij, raziskovali učinkovitost NIV pri bolniku s pljučnim edemom.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, za oceno moči dokazov zbranih raziskav pa hierarhijo dokazov po Polit & Beck (2021). Za iskanje strokovne in znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze Wiley Online Library, PubMed in Science Direct. Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije, ter uporabili vire, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da je neinvazivna ventilacija pri bolniku s pljučnim edemom učinkovita, vendar ima velik vpliv sam vzrok za nastanek pljučnega edema. NIV, v primerjavi s trahealno intubacijo, skrajša ležalno dobo v enotah intenzivne terapije, čas rehabilitacije in zmanjša psihofizične posledice.
Razprava in zaključek: Pri obravnavi bolnika s pljučnim edemom je ključnega pomena takojšnja prepoznava obolenja, prav tako pa ažurna reakcija zdravstvenega osebja, saj ima le ta veliko vpliva na končni izid zdravljenja.
Ključne besede: neinvazivna ventilacija, pljučni edem, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 90
Celotno besedilo (969,44 KB) |
6. Učinkovitost intervencij pri preprečevanju ventilatorsko povzročenih pljučnic pri intubiranih pacientihAlen Pernek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Ventilatorsko povzročene pljučnice (VAP) so definirane kot pljučnice, kise razvijejo pri pacientih, ki so mehansko ventilirani vsaj 48 ur. VAP lahko povzroči vrsto drugih zapletov in posledično podaljša bivanje v bolnišnici, kar vpliva tudi na višje stroške oskrbe. Zato je pomembno, da VAP preprečujemo z različnimi intervencijami. Namen zaključnega dela je opisati učinkovitost intervencij pri preprečevanju VAP pri intubiranih pacientih.Metode: Izvedli smo sistematični pregled in pregledali znanstveno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CIHNAL in Web of Science. Vključili smo raziskave, ki so opisovale učinkovitost intervencij za preprečevanju VAP. Izvedli smo analizo in sintezo vključenih raziskav.Rezultati: V končni pregled smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovili smo, da je intervencij, ki učinkovito preprečujejo VAP, veliko, vendar lahko le nekatere uvrstimo med zelo učinkovite. Zelo učinkovite so: ustna nega z antiseptikom, subglotična aspiracija, dvig vzglavja postelje pacienta od 30 stopinj do 45 stopinj ali višje, preverjanje napihnjenosti cuffa vsakih osem ur in izobraženost kadra.Razprava in zaključek: VAP še vedno ostaja eden od pogostih zapletov pri mehansko ventiliranih pacientih. Učinkovitost intervencij za preprečevanje VAP je težko izmeriti, vendar ugotovitve kažejo, da so intervencije, ki preprečujejo VAP (ustna nega z antispetikom, dvig vzglavja do 45 stopinj ali višje, subglotična aspiracija, primerna napihnjenost cuffa in ustrezna usposobljenost kadra) učinkovite tako posamezno kot v kombinaciji.
Ključne besede: učinkovitost, intervencije, preprečevanje, VAP, intubirani
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 82
Celotno besedilo (977,10 KB) |
7. Intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnikaJasna Hren, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Intubiran bolnik je popolnoma odvisen od pomoči zdravstvenega osebja pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege. Izvajanje ustne nege pri intubiranih bolnikih je oteženo zaradi vstavljenega endotrahealnega tubusa. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Uporabljeni so bili članki, ki se nanašajo na temo intervencij za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Cinahl, Sage ter Taylor and Francis Online. V analizi zbranih podatkov smo prikazali vrsto raziskave, vzorec in intervencijo. Intervencije smo identificirali s pomočjo sinteze podatkov; izvedli smo tematsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 člankov, ki so ustrezali temi diplomskega dela. Rezultati so pokazali, da bi bilo poleg ugotovljenih intervencij potrebno znanje izvajalcev zdravstvene nege nadgraditi ter narediti individualen načrt za vsega bolnika posebej. Intervencije, ki bi pripomogle k preprečevanju ran in razjed, so redna in večkrat dnevno izvedena ustna nega, uporaba mazil, prekuhane vode, pravilna uporaba pripomočkov za fiksiranje tubusa, kontrola nad uporabo vazopresorjev ter kontroliranje albuminov v krvi.
Razprava in sklep: Z intervencijami, ki preprečujejo rane in razjede v ustni votlini, lahko zmanjšamo možnost dodatnih okužb pri oslabelih bolnikih in stroške zdravljenja ter dosežemo boljše počutje bolnika.
Ključne besede: Ustna votlina, intubiran bolnik, rane in razjede, intervencije.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. Identifikacija komunikacijskih ovir pri obravnavi kulturno raznolikih pacientovEdita Bajraj, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacija je proces izmenjave informacij med ljudmi na različne načine. Veliko krat zaradi različnih razlogov pride do ovir, ki otežujejo komunikacijo. Tudi takrat, ko imajo zdravstveni delavci in pacienti različno kulturno in jezikovno ozadje, komunikacija predstavlja izziv. Namen našega zaključnega dela je s pregledom literature raziskati ovire v komunikaciji, ki nastajajo pri obravnavi kulturno raznolikih pacientov ter kako jih zdravstveni delavci rešujejo. Metode: V zaključnem delu smo pregledali znanstveno literaturo izbrane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINHAL in SAGE journals. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela ter metoda analize in sinteze. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama, na podlagi hierarhije dokazov smo izvedli oceno moči dokazov. Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 člankov. Ugotovljeno je bilo, da so jezikovne in odnosne ovire največje ovire, ki nastajajo pri obravnavi kulturno raznolikih pacientov. Razprava in sklep: Pomembno je, da ima vsak posameznik enakopraven dostop do zdravstvenih storitev ter da so medicinske sestre ustrezno usposobljene za premagovanje komunikacijskih ovir, predsodkov in stereotipov pri oskrbi kulturno raznolikih pacientov.
Ključne besede: kulturna raznolikost, pacient, komunikacijske ovire
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Primerjava epiduralne analgezije in intravenske aplikacije remifentanila za lajšanje bolečine med porodomMartina Grebenc, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Epiduralna analgezija in analgezija z intravensko aplikacijo remifentanila spadata med farmakološke oblike lajšanja porodne bolečine. Namen raziskave je primerjati lajšanje porodne bolečine med epiduralno analgezijo in intravensko aplikacijo remifentanila, saj predstavlja porod eno izmed hujših bolečin.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, izvedli smo primerjalno študijo, v kateri je sodelovalo 60 porodnic, ki so za lajšanje porodne bolečine izbrale epiduralno analgezijo ali infuzijo remifentanila. Ob lajšanju bolečine smo raziskali neželene učinke pri materi in otroku ter vpliv na dolžino in potek poroda. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in jih obdelali v programu SPSS Statistics. Podatkom smo pred testiranjem preverili normalnost porazdelitve s pomočjo Shapiro Wilkov testa in uporabili neparametričen Mann-Whitney U-test, ki nam je podal informacijo ali je med raziskovanima skupinama prisotna statistično značilna razlika. Pri statističnem testu smo uporabili 5-odstotno stopnjo tveganja.
Rezultati: Porodnice z epiduralno analgezijo ocenjujejo bolečino po lestvici VAS nižje kakor tiste, ki so izbrale intravensko aplikacijo remifentanila po 15 min (3,63 proti 6,63), 30 min po aplikaciji (1,90 prot 6,33) in ob iztisu (5,00 proti 7,17). Porod traja dalj časa pri porodnicah z epiduralno analgezijo, za katero se po večini odločijo prvorodke. Razlike v oceni APGAR otroka niso ugotovljene. V enakem številu se je porod končal z vaginalnim porodom (n = 27) in s carskim rezom (n = 3) pri obeh metodah. Neželeni učinki so bili ugotovljeni pri obeh metodah pri porodnici, pri otroku pa v minimalni pojavnosti.
Razprava in sklep: Lajšanje bolečine z epiduralno analgezijo se je pokazalo za bolj učinkovito z manj neželenih učinkov. Obe metodi sta varni za porodnico in otroka.
Ključne besede: Epiduralna analgezija, remifentanil, porodna bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,13 MB) |
10. Izmensko delo in zagotavljanje pacientove varnostiMelisa Krajnc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom.
Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost.
Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 170; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,28 MB) |
