1. Izkušnje svojcev in skrbnikov z oskrbo svojca po travmatski poškodbi glave in možganovAljana Smajlović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Travmatska poškodba možganov je pomemben zdravstveno-socialni problem, ki močno zaznamuje tako paciente kot tudi njegove svojce in skrbnike. Namen raziskovanja je bil preučiti izkušnje svojcev pacientov po travmatski poškodbi možganov, s poudarkom na njihovih izzivih, potrebah in vlogi pri okrevanju pacientov.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v bazah MEDLINE, CINAHL in Web of Science. Vključene so bile kvalitativne raziskave, objavljene v angleščini, ki preučujejo izkušnje svojcev odraslih pacientov po travmatski poškodbi možganov. Kritična ocena je bila opravljena s pomočjo orodja Critical Appraisal Skills Programme, podatki pa so bili analizirani s tematsko sintezo.
Rezultati: Skupno smo identificirali 1549 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih deset raziskav. Svojci so poročali o preobremenjenosti, socialni izolaciji in o težavah pri usklajevanju skrbstvene vloge z vsakdanjimi obveznostmi. Izpostavili so pomanjkanje informacij, podpore in vključevanja v odločitve o zdravljenju. Kljub težavam so aktivno prispevali k okrevanju pacientov, zlasti z motivacijo, sodelovanjem v rehabilitaciji ter prilagajanjem družinske dinamike.
Razprava: Analiza je pokazala vrzel v sistemski podpori svojcem, ki bi jo lahko zapolnili s strukturiranimi podpornimi programi, večjo vključenostjo svojcev v obravnavo ter razvojem intervencij, ki krepijo njihovo odpornost.
Zaključek: Vloga svojcev pri oskrbi pacientov s travmatsko poškodbo možganov je nepogrešljiva, zato je nujno razviti celostne intervencije za zmanjšanje njihovega bremena in izboljšanje psihosocialne podpore.
Ključne besede: pridobljena poškodba možganov, psihosocialne potrebe, breme oskrbe
Objavljeno v DKUM: 05.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (902,52 KB) |
2. Dejavniki tveganja za pooperativno slabost in bruhanjeDanijel Jurkovič, 2025, diplomsko delo Opis: PONV ostaja pogost zaplet, ki pomembno vpliva na okrevanje pacientov po operaciji. Čeprav se Apfelova lestvica še vedno pogosto uporablja za oceno tveganja, nove raziskave kažejo, da je za zanesljivo napoved potrebna celostna, na osebo osredotočena obravnava. Pomembni dejavniki tveganja vključujejo ženski spol, starost, trajanje operacije, uporabo inhalacijskih anestetikov in opioidov, intraoperativno izgubo krvi, nezadostno tekočinsko terapijo ter psihološke dejavnike, kot je anksioznost. Učinkovito preprečevanje PONV zahteva individualiziran pristop, zgodnje prepoznavanje tveganja, ustrezno farmakološko in nefarmakološko profilakso ter dobro sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima. Za razvoj natančnejših orodij za oceno tveganja in optimizacijo klinične prakse so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: pooperativna slabost in bruhanje, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (683,36 KB) |
3. Psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri deluNataša Zorko, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne, varne, učinkovite in celostne zdravstvene nege je ključnega pomena psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi in njihovo zadovoljstvo pri delu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu.
Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so člani izbranega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dosegajo visoko stopnjo psihološkega dobrega počutja (PV = 4,68) in srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu (PV = 3,9) ter da se psihološko dobro počutje z zadovoljstvom na delovnem mestu statistično pomembno pozitivno povezuje.
Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so spodbudni, saj kažejo na dobro subjektivno doživljanje posameznikov v povezavi z njihovim delom. Zagotavljanje optimalnega psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi in njihovega zadovoljstva pri delu je pomembno, saj vpliva na kakovost in varnost zdravstvene nege ter celotnega zdravstvenega sistema.
Ključne besede: psihološko dobro počutje, zaposleni v zdravstveni negi, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Vpliv pronacije na razvoj poškodb tkiva zaradi tlaka pri bolnikih okuženih s sars-cov-2Mateja Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Covid-19 pogosto povzroči akutno respiratorno odpoved, zaradi česar številni bolniki potrebujejo mehansko ventilacijo in pronacijo. Pronacija izboljša oksigenacijo, vendar poveča tveganje za poškodbe tkiva zaradi tlaka, zlasti na sprednji strani telesa. Namen raziskave je bil analizirati vpliv trajanja pronacije, spola, starosti in indeksa telesne mase na pojav poškodb tkiva zaradi tlaka pri mehansko ventiliranih bolnikih s SARS-CoV-2.
Metode: Izvedli smo retrospektivno kvantitativno raziskavo na vzorcu 100 bolnikov, ki so bili med hospitalizacijo v enoti covid intenzivne terapije pronirani več kot 24 ur. Zbrani podatki so vključevali demografske značilnosti, trajanje pronacije, lokacijo in stopnjo poškodbe tkiva zaradi tlaka. Uporabljena je bila EPUAP klasifikacija. Analizo smo izvedli s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Pri 79 % bolnikov smo zabeležili skupaj 184 poškodb tkiva zaradi tlaka, največ na obrazu in prsnem košu. Statistično značilno pogostejše so se poškodbe tkiva zaradi tlaka pojavile pri moških, bolnikih starejših od 60 let, z indeksom telesne mase več kot 28,4 kg/m² in pri dolgotrajni pronaciji (p < 0,05).
Razprava in zaključek: Vpliv pronacije na pojav poškodb tkiva zaradi tlaka je multifaktorski. Na rezultate vplivajo tako fiziološki kot organizacijski dejavniki. Izsledki potrjujejo potrebo po ustrezni zaščiti stičnih točk in individualnem pristopu.
Ključne besede: obračanje na trebuh, covid-19, poškodba zaradi pritiska
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Vpliv probiotikov na preprečevanje okužb sečilMaša Wagner, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužbe sečil so najbolj pogosta bakterijska okužba, ki prizadene zlasti ženske. Razlikujemo med zapletenimi in nezapletenimi okužbami sečil. Probiotiki lahko pomagajo pri obnovi naravne mikrobiote sečil. Zaradi dostopnosti in varnosti predstavljajo možno dopolnilno zdravljenje obstoječim pristopom zdravljenja. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv probiotikov na preprečevanje okužb sečil.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature s področja vpliva probiotikov na preprečevanje okužb sečil. Raziskave smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed in Cochrane Library. Rezultate smo predstavili v obliki opisne sinteze.
Rezultati: Analizirali smo devet raziskav. V analiziranih študijah so raziskovalci proučevali učinkovitost probiotikov na preprečevanje okužb sečil pri različnih populacijah. Raziskave kažejo na možen vpliv probiotikov pri zmanjševanju okužb sečil, vendar so rezultati med posameznimi študijami različni.
Razprava in zaključek: Probiotiki predstavljajo potencial pri preprečevanju okužb sečil, vendar zaradi nasprotujočih si ugotovitev ne moremo potrditi njihovega učinka pri preprečevanju okužb. Smiselno bi bilo izvesti več kakovostnih randomiziranih kontroliranih raziskav, ki bi bolj natančno raziskale najučinkovitejše probiotične seve, odmerek in trajanje terapije.
Ključne besede: probiotiki, okužbe sečil, preprečevanje okužb sečil
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Intervencije za preprečevanje komplikacij hemodializnih katetrovMaruša Klančišar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hemodializni katetri predstavljajo pogost žilni pristop za izvajanje hemodialize pri pacientih z akutno ali kronično ledvično odpovedjo, vendar prinašajo tveganja za zaplete, kot sta tromboza in okužba. Preprečevanje teh komplikacij je ključno za izboljšanje kakovosti življenja pacientov. Namen zaključnega dela je identificirati intervencije, ki preprečujejo komplikacije hemodializnih katetrov.
Metode: V zaključnem delu smo opravili pregled znanstvene literature, ki je temeljil na opisni metodi dela. Uporabili smo metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije in metodo sinteze. Strokovni članki so bili objavljeni med letoma 2014 in 2025.
Rezultati: V analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da uporaba raztopin, kot sta Ethenox raztopina in 2% taurolidin raztopina, znatno zmanjša pojav komplikacij hemodializnih katetrov v primerjavi z uporabo referenčnih raztopin za vzdrževanje prehodnosti hemodializnih katetrov. Raziskave so potrdile, da ravnanje po smernicah z uporabo antiseptikov in naprednih sistemov prav tako zmanjšuje tveganje za pojav infekcij.
Razprava in zaključek: Rezultati poudarjajo pomembnost obvladovanja tveganj in uvedbe učinkovitih intervencij pri oskrbi hemodializnih pacientov s hemodializnimi katetri. Kljub napredku ostajajo številna vprašanja o optimalnih raztopinah za prebrizgavanje hemodializnih katetrov, kar kaže potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Intervencije, komplikacije, hemodializni katetri, tromboza, infekcija.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1022,02 KB) |
7. Primerjava učinkovitosti antiseptične alkoholne raztopine s klorheksidinom in alkoholne raztopine s povidon-jodidom pri pripravi operativnega mestaDarko Kokot, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Učinkovita predoperativna antisepsa kože je ključna za preprečevanje okužb kirurškega mesta, ki so povezane z večjo obolevnostjo in stroški zdravljenja. Kljub pogosti uporabi antiseptikov na osnovi klorheksidina in povidon-jodida ni soglasja glede njihove primerjalne učinkovitosti. Namen zaključnega dela je preučiti in primerjati učinkovitost antiseptičnih alkoholnih raztopin, kot sta klorheksidin in povidon-jodid, pri preprečevanju okužb kirurških ran.
Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in ScienceDirect. Vključitveni kriteriji so bili randomizirane kontrolirane raziskave ter sistematični pregledi v angleškem jeziku. Pregled literature je prikazan v PRISMA diagramu. Izvedena je bila kritična ocena analiziranih raziskav, rezultati so prikazani opisno v evalvacijski in sintezni tabeli.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav. V večini je bila ugotovljena rahla prednost antiseptika s klorheksidinom pri zmanjševanju pogostosti okužb operativnega mesta. Učinkovitost antiseptika je bila odvisna tudi od vrste kirurškega posega, koncentracije pripravka in kliničnega okolja.
Razprava in zaključek: Zaradi heterogenosti rezultatov in odsotnosti enotnih primerjalnih pogojev ni mogoče oblikovati univerzalnega priporočila o izbiri antiseptika. Uporaba antiseptika mora biti prilagojena posameznemu kliničnemu primeru. Za oblikovanje trdnejših smernic so potrebne nadaljnje visokokakovostne raziskave.
Ključne besede: klorheksidin, povidon-jodid, okužbe kirurškega mesta, predoperativna priprava kože
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. Učinkovito obvladovanje stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v enoti intenzivne terapijeMarko Bračko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri pacientih v enoti intenzivne terapije (EIT) je stresna hiperglikemija pogost pojav. V EIT se izvajata redno spremljanje ravni glukoze v krvi pri kritično bolnih pacientih in prilagajanje odmerkov inzulina glede na meritve. Namen zaključnega dela je raziskati, kateri pristopi najučinkoviteje pripomorejo k obvladovanju stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v EIT.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Opravili smo pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in SAGE Journals. Ugotovljene raziskave smo razvrstili po hierarhični strukturi, jih analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Na koncu smo izvedli sintezo zbranih raziskav.
Rezultati: Identificirali smo različne glikemične kontrole, tehnologije za kontinuirano merjenje glukoze in računalniško vodene sisteme. Ugotovili smo, da še vedno ni znano, kateri pristopi najučinkoviteje pripomorejo k obvladovanju stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v EIT.
Razprava in zaključek: Vsak posamezni pristop ima svoje prednosti in slabosti. Iz rezultatov se razkrivajo ključne dileme, kot so izbira optimalnega ciljnega glikemičnega območja, katera tehnologija za merjenje glukoze je najprimernejša in vloga digitalnih sistemov pri vodenju glikemičnega nadzora.
Ključne besede: inzulinski protokol, obvladovanje hiperglikemije, kontrola glukoze, kritično bolni pacient
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Učinkovitost nefarmakoloških metod za obvladovanje bolečine v pooperativnem obdobjuKaja Fartek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V svetu narašča število pacientov, ki potrebuje operacije zaradi akutnih in kroničnih bolezni ali poškodb. Za pooperativno obdobje je značilna pooperativna bolečina, ki je dolgotrajen proces med okrevanjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, katere nefarmakološke metode za obvladovanje bolečine so učinkovite pri pacientih v pooperativnem obdobju. Metode: Izvedli smo pregled literature s pomočjo iskalne strategije in vključitvenih ter izključitvenih kriterijev. Uporabili smo mednarodne podatkovne baze: PubMed, SAGE in ScienceDirect. Rezultate smo predstavili opisno v evalvacijski tabeli in izvedli vsebinsko analizo podatkov. Rezultati: Nefarmakološke metode so učinkovite za lajšanje pooperativne bolečine pri pacientih, vendar pa ne morejo popolnoma nadomestiti farmakoloških metod za lajšanje pooperativne bolečine. Med najpogostejše in najbolj učinkovite nefarmakološke metode sodijo: masažna terapija, aromaterapija z različnimi aromatičnimi olji, akupunktura in refleksoterapija. Prav tako smo identificirali druge nefarmakološke metode, kot so uporaba virtualne resničnosti, glasbe itd. Tudi te metode so se izkazale kot učinkovite pri obvladovanju pooperativne bolečine.Razprava in Zaključek: V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem nefarmakoloških metod za lajšanje bolečine v pooperativnem obdobju, saj lahko s tem zmanjšamo uporabo predvsem opioidnih analgetikov in s tem neželene in stranske učinke, prav tako pa zagotovimo hitrejšo okrevanje, rehabilitacijo in izboljšamo kakovost življenja pacientov po operacijah.
Ključne besede: obvladovanje bolečine, postoperativna oskrba, nefarmakološke metode
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (887,38 KB) |
10. Izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področjuVesna Petrović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področju so zelo pomembne, saj komunikacija vpliva na kakovostno in celostno zdravstveno obravnavo pacientov ter jo zagotavlja, ob tem pa pozitivno vpliva tudi na interakcijo s svojci.
Namen magistrskega dela je bil predstaviti izkušnje pacientov in svojcev s komunikacijo na nevrokirurškem področju.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Da smo pridobili
podatke, smo uporabili polstrukturirani intervju s fokusno skupino pacientov in svojcev. Zaključili smo z analizo intervjujev in odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 11 pacientov in 10 svojcev pacientov.
Rezultati: Pacienti in svojci so pozitivno ocenili strokovnost in dostopnost zdravstvenega osebja, ki je dajalo jasne informacije o posegih, zapletih in nadaljnjih korakih, s čimer so člani osebja omilili strah in negotovost. Osebni pristop in razlaga zdravstvenega stanja sta bila cenjena, čeprav so nekateri svojci poročali o težavah pri pridobivanju informacij.
Razprava: Raziskava kaže, da so pacienti in svojci pozitivno ocenili komunikacijo z zdravstvenim osebjem, ki je z jasnimi informacijami in podporo omililo čustveno stisko. Kljub težavam pri dostopu do informacij so bile skupne izkušnje ocenjene kot pozitivne, zlasti zaradi empatičnega in osebnega pristopa zdravstvenega osebja.
Zaključek: Empatična in jasna komunikacija je bistvena za pozitivno izkušnjo pacientov in svojcev v nevrokirurgiji. Kljub težavam pri dostopu do informacij so osebni pristop, podpora in razumljive razlage ključni za zadovoljstvo in uspešno zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: komunikacija, pacienti, svojci, klinične izkušnje, nevrokirurško področje
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,48 MB) |
