| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 174
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prednosti in slabosti šolanja na daljavo v času covid-19 epidemije: vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
Suzana Krajnc, 2022, master's thesis

Abstract: Uvod: Epidemija covid-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod na pouk na daljavo, ki je trajal 23 tednov. Namen raziskave je bil raziskati vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja o prednostih in slabostih šolanja na daljavo v tem času. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 268 dijakov. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da obstaja statistično značilna razlika v splošnem doživljanju pouka v času šolanja na daljavo med dijaki glede na letnik šolanja (F = 4,395, p = 0,013) ter statistično pomembna povezava med ohranjanjem socialnih stikov med šolanjem na daljavo in učinkovitostjo učenja (R = 0,414; p ˂ 0,001). Statistično pomembne povezave med uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in učinkovitostjo učenja nismo potrdili (R = 0,091; p = 0,137). Kot največja prednost šolanja na daljavo se je pokazalo učinkovitejše upravljanje s časom, slabost pa pomanjkanje praktičnega pouka in socialnih stikov s sošolci. Razprava in sklep: Naše ugotovitve kažejo, da si dijaki kljub navajanju nekaterih prednosti šolanja na daljavo želijo pouka v učilnici, praktičnih vaj, sodelovanja s sošolci ter razlago učitelja. Dobrodošlo bi bilo, da bi se na nacionalnem nivoju pripravile strategije soočanja s predvidljivimi posledicami epidemije pri mladostnikih.
Keywords: covid-19, izobraževanje na daljavo, doživljanje pouka, srednješolci, zaprtje šol
Published in DKUM: 27.06.2022; Views: 135; Downloads: 27
.pdf Full text (1,64 MB)

2.
Kulturna občutljivost med študenti zdravstvene nege
Edita Ferenčič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v svetu, kjer vsakodnevno komuniciramo in se srečujemo z ljudmi iz kulturno raznolikih okolij. Biti kulturno občutljiv pomeni imeti poseben odnos do kulturno drugačnih kot tudi, biti spoštljiv v sodelovanju s kulturno raznoliko družbo. Namen zaključnega dela je raziskati kulturno občutljivost študentov zdravstvene nege in na podlagi analize rezultatov ugotoviti stopnjo kulturne občutljivosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, izvedli smo deskriptivno presečno raziskavo. Študijo smo izvedli z anketnim vprašalnikom lestvice medkulturne občutljivosti na vzorcu 110 študentov zdravstvene nege. Analizo podatkov v namen potrditve hipotez smo izvedli s T - testom (H1 in H3) in testom Anova (H2). Statistično analizo smo naredili s pomočjo uporabe programskega orodja IBM SPSS, različica 24.0. Stopnja kulturne občutljivosti študentov zdravstvene nege je srednja (x ̅ = 3,4617). Ugotavljamo, da ni statistično pomembnih razlik v oceni kulturne občutljivosti med študentkami in študenti kot tudi ne med načini študija. Ugotovljene pa so bile razlike v oceni kulturne občutljivosti med študenti, ki so obiskovali 1., 2., in 3. letnik študijskega programa zdravstvena nega. Potrebno bi bilo oblikovati strategije, usmerjene v ozaveščanje in poučevanje o kulturni občutljivosti med študenti zdravstvene nege. To bi pripomoglo k boljši samozavesti študentov in boljšemu vključevanju v interakcijo s kulturno raznolikimi okolji.
Keywords: kulturna občutljivost, študenti, odnosi, izobraževanje, kompetence.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 92; Downloads: 24
.pdf Full text (600,91 KB)

3.
Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu
Marjana Grager, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov. Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Keywords: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Published in DKUM: 26.05.2022; Views: 222; Downloads: 92
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Keywords: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 167; Downloads: 87
.pdf Full text (757,54 KB)

5.
Učinkovitost SIOP komunikacijskega orodja v zdravstvenem timu pri zagotavljanju varnosti pacientov
Melani Stojanova, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Učinkovita komunikacija v zdravstvenem timu zagotavlja izmenjavo vseh relevantnih informacij za ustrezno zdravstveno obravnavo pacienta ter je kritičnega pomena za zagotavljanje varnosti pacienta in preprečevanje negativnih zdravstvenih izidov. Komunikacijske napake so v komunikaciji med medicinskimi sestrami ter medicinskimi sestrami in zdravniki razmeroma pogoste ter povzročajo velik del neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil raziskati optimizacijo komunikacije zdravstvenega tima z vpeljavo komunikacijskega orodja SIOP. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE z v naprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Potek zbiranja podatkov je predstavljen s PRISMA diagramom, zbrani podatki pa so sintetizirani z uporabo vsebinske analize. Rezultati: Rezultati osmih izbranih raziskav kažejo, da je SIOP komunikacijsko orodje učinkovito sredstvo zagotavljanja varnosti pacientov, vendar so izidi njegove uporabe v veliki meri odvisni od samega načina vpeljave. Vpeljavo SIOP komunikacijskega orodja je mogoče realizirati na več načinov, od zgolj deljenja informativnega gradiva med zaposlene do organizacije usposabljanj in kontinuirane evalvacije učinkov na ravni ocen zaposlenih in/ali izidov zdravstvenih storitev. Razprava in sklep: Pregled literature potrjuje rezultate predhodnih študij, da komunikacijsko orodje SIOP s strukturiranjem komunikacije med člani zdravstvenega tima zmanjšuje tveganja za napake in s tem optimizira varnost pacientov, vendar so učinki odvisni od ustreznosti implementacije orodja.
Keywords: komunikacija v zdravstveni negi, varnost pacientov, orodje SIOP
Published in DKUM: 12.05.2022; Views: 168; Downloads: 58
.pdf Full text (519,31 KB)

6.
Subglotična aspiracija in preprečevanje ventilatorske pljučnice
Teja Mukenauer, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ventilatorska pljučnica je oblika bolnišnične pljučnice, ki nastane 48 ur ali več po intubaciji ali traheotomiji ter začetku mehanske ventilacije. Zaradi velikega deleža pojavnosti ter smrtnosti je pomembno, da izvajamo intervencije, s katerimi jo preprečujemo. Sem sodi tudi subglotična aspiracija, ki predstavlja odstranjevanje subglotičnih izločkov nad mešičkom tubusa, preden le-ti pridejo v spodnje dihalne poti. Namen diplomskega dela je predstaviti subglotično aspiracijo in preprečevanje ventilatorske pljučnice.V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature na temo subglotične aspiracije in preprečevanja ventilatorske pljučnice. Postopek iskanja in zbiranja literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, rezultate smo sintetizirali s tematsko analizo. Kakovost člankov smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov JBI.V končno analizo in zaključno delo smo vključili 12 člankov, ki so se nanašali na našo temo. Rezultati so pokazali, da je subglotična aspiracija pomemben ukrep pri preprečevanju ventilatorske pljučnice. Njena uporaba je priporočena v veliko smernicah za delo z intubiranimi pacienti, kaže pa, da je njena uporaba še bolj učinkovita v kombinaciji z ostalimi intervencijami za preprečevanje nastanka ventilatorske pljučnice.
Keywords: Ventilatorska pljučnica, intenzivna nega, subglotična aspiracija
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 277; Downloads: 99
.pdf Full text (575,15 KB)

7.
Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji
Dolores Slivnjek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak požiralnika je eden izmed malignih tumorjev z najslabšo prognozo. Ezofagealna resekcija je oblika zdravljenja, ki je najpogostejša in vpliva na kakovost življenja v vseh vidikih pacientove življenja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji. Metode: Za zaključno delo smo izvedli sistematičen pregled literature in uporabili metodo kompilacije. Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah (PubMed, Cinahl, Web of Science) in potek iskanja prikazali v prizemskem diagramu. Prav tako smo določili nivoje dokazov pridobljenim člankom. Izvedeni sta bili kritična in tematska analiza. Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 študij. Ugotavljamo, da se kakovost življenja poslabša v vseh segmentih zdravja. Po ezofagealni resekciji se kažejo težave na pacientovem fizičnem, čustvenem in socialnem področju, temu pa se pridružujejo še simptomi, kot so: slabost in bruhanje, dispneja, izguba apetita, disfagija, prehranjevalne težave, refluks, dušenje ob požiranju in težava s kašljanjem, ki lahko trajajo dolgo časa;tudi do 1 leta ali dalj časa po ezofagealni resekciji. Najpogosteje izpostavljene so predvsem težave s prehranjevanjem. Razprava in sklep: Kakovost življenja pacienta z rakom požiralnika po ezofagealni resekciji je slaba zaradi pojava težav, ki onemogočajo normalno vsakodnevno življenje in zmožnost samostojnega prehranjevanja po operaciji. Tukaj ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki z intervencijami, izobraževanjem ter podporo pomaga pacientu izboljšati težave tekom okrevanja po posegu in posledično izboljšati kakovost življenja.
Keywords: kakovost življenja, ezofagotomija, rak požiralnika
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 219; Downloads: 44
.pdf Full text (866,26 KB)

8.
Doživljanje svojcev ob negovanju pacienta s poškodbo hrbtenjače
Špela Javšnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Poškodba hrbtenjače je ena izmed zelo pogostih poškodb, ki se lahko zgodi posamezniku. Osebe, ki običajno skrbijo za svoje bližnje s poškodbo hrbtenjače, pa so najpogosteje kar njihovi svojci oziroma domači, to pa lahko tudi vpliva na njihov odnos ter jih vodi do čustvenih in psiholoških izzivov. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj občutijo in doživljajo svojci ob tem, ko negujejo nekoga od svojih bližnjih po poškodbi hrbtenjače. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Za pregled, analizo ter sintezo člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL ter Scopus. V analizo so bile vključene različne raziskave, ki so bile objavljene v angleškem jeziku in bile izdane za obdobje 10 let, in sicer od leta 2011 do leta 2021. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili tematsko analizo. Rezultati: Po podrobnem pregledu ter analizi 14-ih člankov, ki so najbolj ustrezali vsebini naslova zaključnega dela, so rezultati pokazali, da so svojci najpogosteje primarni negovalci oseb s poškodbo hrbtenjače. Rezultati so prav tako pokazali, da so svojci pod večjim psihičnim pritiskom, bolj obremenjeni, imajo manj časa zase, veliko pa jih zapade v depresijo. Razprava in sklep: Negovanje pacienta s poškodbo hrbtenjače zelo vpliva na samo kakovost življenja družinskih oskrbovalcev, saj ima na njih različne posledice, predvsem na telesnem, duševnem in socialnem področju. Svojci velikokrat poročajo o tem, da so se ob negovanju svojih bližnjih počutili izolirane, imeli pa so tudi občutek, da so izgubili svojo identiteto in da je bila njihova vloga spremenjena v negativnem smislu kot posledica negovanja bližnjega s poškodbo hrbtenjače.
Keywords: Poškodba hrbtenjače, negovanje, svojci, doživljanje.
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 353; Downloads: 119
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
POSLEDICE PRISILNE IN NEPRAVILNE DRŽE PRI REŠEVALCIH V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Adis Islamović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči. Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu. Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Keywords: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 272; Downloads: 80
.pdf Full text (1,27 MB)

10.
Dejavniki učinkovitosti izvajanja ustne nege pacienta na umetni ventilaciji
Vesna Majcen, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ustna nega je ključna intervencija pri zdravstveni negi pacienta v intenzivni terapiji zaradi pacientove popolne odvisnosti od negovalnega tima. S pravilnim izvajanjem se pri pacientu zmanjša širjenje bakterij v ustno-žrelni votlini, prepreči slabšanje zdravstvenega stanja ustne votline in nastanek respiratornega infekta. Namen diplomskega dela je raziskati znanja, izkušnje, pristope, intervencije in stališča ter odnos medicinskih sester pri izvajanju ustne nege umetno ventiliranega pacienta.
Keywords: ustna nega, umetna ventilacija, dejavniki učinkovitosti, intubacija
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 247; Downloads: 94
.pdf Full text (660,88 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica