| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Programirljivo precizno elektronsko breme manjših moči : magistrsko delo
Anže Jančič, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo načrtali, izdelali, sprogramirali ter testirali precizno elektronsko breme manjših moči ter visokega dinamičnega razpona za testiranje napajalnih sklopov IoT in podobnih naprav. Vezje deluje na principu napetostno-tokovne pretvorbe ter povratne vezave preko operacijskega ojačevalnika za natančno regulacijo toka. Ta je izvedena preko padca napetosti na merilnem uporu. Bremenski element je tranzistor MOSFET. Breme ima zaradi visokega dinamičnega območja, ki znaša 10⁶ tri kanale. Ključni elementi v vezju so MOSFET, operacijski ojačevalniki, digitalno analogni pretvorniki, mikrokrmilnik ter modul Bluetooth.
Ključne besede: breme, programirljivo, MOSFET, IOT, mikrokrmilnik
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

2.
Samodejno odkrivanje anomalij v dnevniških zapisih omrežnega stikala z uporabo nevronskih mrež na grafih
Anže Dolenc, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo zaznavanje anomalij v dnevniških zapisih omrežnega stikala z uporabo nevronskih mrež nad grafi. Klasične metode analize logov nadomestimo s pristopom Log2Graph, ki dnevniške zapise pretvori v grafe s pomočjo razčlenjevalnika Drain in vektorskih predstavitev GloVe ter TF-IDF. Za učenje uporabljamo model DiGCN in preučimo vpliv vrednosti hiperparametrov, deleža anomalij ter kontaminacije učne množice na uspešnost zaznavanja anomalij. Rezultate ocenimo z metrikami AP, ROC AUC in F1. Pristop izkazuje robustnost in prilagodljivost pri zaznavanju anomalij v realnih omrežnih podatkih.
Ključne besede: dnevniški zapisi, omrežno stikalo, zaznava anomalij, strojno učenje, Log2Graph
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

3.
Vpliv napak razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor : magistrsko delo
Klemen Stanič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira vpliv napak avtomatskega razpoznavalnika govora na kakovost strojnih prevodov v sistemih prevajanja govora v govor. S prevajalnikom smo prevedli več izhodov razpoznavalnika govora, ki so se med seboj razlikovali v kvaliteti razpoznavanja, kot referenčne prevode pa smo vzeli prevod nabora povedi, ki je bil uporabljen na vhodu v razpoznavalnik. Tipi napak, ki smo jih obravnavali, so bili: vstavljanje, brisanje in zamenjava besede. V nadaljevanju smo jih še podrobneje razdelali glede na besedne vrste in obseg spremembe. Vpliv napak na kakovost prevodov smo ocenjevali z metriko BLEU. Ugotovili smo, da določene vrste napak bolj vplivajo na kakovost prevoda kakor druge.
Ključne besede: razpoznavanje govora, strojno prevajanje, napaka razpoznavalnika, nevronske mreže, BLEU
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
On the use of morpho-syntactic description tags in neural machine translation with small and large training corpora
Gregor Donaj, Mirjam Sepesy Maučec, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: With the transition to neural architectures, machine translation achieves very good quality for several resource-rich languages. However, the results are still much worse for languages with complex morphology, especially if they are low-resource languages. This paper reports the results of a systematic analysis of adding morphological information into neural machine translation system training. Translation systems presented and compared in this research exploit morphological information from corpora in different formats. Some formats join semantic and grammatical information and others separate these two types of information. Semantic information is modeled using lemmas and grammatical information using Morpho-Syntactic Description (MSD) tags. Experiments were performed on corpora of different sizes for the English–Slovene language pair. The conclusions were drawn for a domain-specific translation system and for a translation system for the general domain. With MSD tags, we improved the performance by up to 1.40 and 1.68 BLEU points in the two translation directions. We found that systems with training corpora in different formats improve the performance differently depending on the translation direction and corpora size.
Ključne besede: neural machine translation, POS tags, MSD tags, inflected language, data sparsity, corpora size
Objavljeno v DKUM: 28.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (448,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Development of the parsing functions for the RTEdbg library and tool
Stefan Milivojčev, 2024, magistrsko delo

Opis: In the realm of embedded systems development, precise debugging and efficient data parsing are indispensable. This work delves into the sophisticated features of the RTEmsg utility and the RTEdbg toolset, describing functionalities to improve the embedded development lifecycle.
Ključne besede: parsing, embedded system, debugging, linked lists
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (894,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Navodila za snemanje za portal Govorjena slovenščina
Darinka Verdonik, Andreja Bizjak, Gregor Donaj, Boštjan Makarovič, Cristina Contero Almagro, 2025, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: portal Govorjena slovenščina, snemanje govora
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (307,37 KB)

7.
Sequence-to-Sequence models and their evaluation for spoken language normalization of Slovenian
Mirjam Sepesy Maučec, Darinka Verdonik, Gregor Donaj, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Sequence-to-sequence models have been applied to many challenging problems, including those in text and speech technologies. Normalization is one of them. It refers to transforming non-standard language forms into their standard counterparts. Non-standard language forms come from different written and spoken sources. This paper deals with one such source, namely speech from the less-resourced highly inflected Slovenian language. The paper explores speech corpora recently collected in public and private environments. We analyze the efficiencies of three sequence-to-sequence models for automatic normalization from literal transcriptions to standard forms. Experiments were performed using words, subwords, and characters as basic units for normalization. In the article, we demonstrate that the superiority of the approach is linked to the choice of the basic modeling unit. Statistical models prefer words, while neural network-based models prefer characters. The experimental results show that the best results are obtained with neural architectures based on characters. Long short-term memory and transformer architectures gave comparable results. We also present a novel analysis tool, which we use for in-depth error analysis of results obtained by character-based models. This analysis showed that systems with similar overall results can differ in the performance for different types of errors. Errors obtained with the transformer architecture are easier to correct in the post-editing process. This is an important insight, as creating speech corpora is a time-consuming and costly process. The analysis tool also incorporates two statistical significance tests: approximate randomization and bootstrap resampling. Both statistical tests confirm the improved results of neural network-based models compared to statistical ones.
Ključne besede: low-resource language, applications, spoken language, normalization, character unit, subword unit, statistical model, long short-term memory, transformer, error analysis
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (437,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza algoritmov stiskanja na primeru tekstovnih datotek v različnih jezikih
Klemen Arzenšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava različne algoritme stiskanja tekstovnih datotek in analizira, ali jezik, v katerem je zapisana vhodna datoteka, vpliva na uspešnost stiskanja z izbranimi algoritmi. Preučeni in predstavljeni bodo izbrani algoritmi stiskanja, ugotovljene prednosti uporabe izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek, določene entropije analiziranih jezikov na ravni znakov, izvedeni praktični testi izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek s testnimi vzorci različnih jezikov, analizirano in ugotovljeno, ali jezik v izbranih testnih vzorcih vpliva na uspešnost posameznih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek. Delo bo iskalo povezave med entropijo jezika in uspešnostjo stiskanja. Na koncu bo na primeru Huffmanovega algoritma, ki kodira posamezne znake, preverjeno, ali kodiranje daljših nizov izboljša učinkovitost kodiranja.
Ključne besede: naravni jezik, entropija jezika, algoritmi stiskanja, algoritem LZW, tekstovne datoteke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

9.
Razpoznavanje preprostih gest z nevronskimi mrežami
Robert Ftičar, 2024, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge je teoretični opis strojnega učenja ter znakovnega jezika. V praktičnem delu magistrske naloge je opisan postopek implementacije strojnega učenja konvolucijske nevronske mreže za razpoznavanje gest ameriškega znakovnega jezika.
Ključne besede: strojno učenje, razpoznavanje vzorcev, nevronske mreže, geste
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

10.
Implementacija hitre Fouriereve transformacije v digitalnem vezju
Matic Kuhar, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava implementacijo Fouriereve transformacije v digitalnem vezju. Proučuje teoretične osnove Fouriereve transformacije in njeno praktično uporabo pri digitalni obdelavi signalov. Poseben poudarek je na praktičnem delu naloge, ki predstavlja programiranje oziroma kreiranje programa za algoritem FFT z opisnim programskim jezikom Verilog, ki je lahko implementiran v digitalno vezje. Naloga opisuje razvoj in optimizacijo algoritma FFT, vključno z evalvacijo zmogljivosti razvitega sistema v realnih aplikacijah.
Ključne besede: Implementacija FFT, algoritem FFT, digitalno vezje, DFT, Verilog
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici