| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
The idea that digital remote learning can happen anytime, anywhere in forced online teacher education is a myth
Andrej Šorgo, Mateja Ploj Virtič, Kosta Dolenc, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: An involuntary international experiment in which the entire student population was switched to digital remote learning due to the measures to stop COVID-19 put the paradigm of "anytime, anywhere learning" to the test. Online survey responses were obtained from 281 preservice primary and subject teachers. Using Structural Equation Modelling, connections were examined by inspection of path coefcients between constructs quality of personal digital technology, satisfaction, health, well-being, motivation, and physical activity. Problems with the quality of personal digital technology had a moderate infuence on all constructs except motivation. Satisfaction infuenced all constructs, well-being, and health the most. When comparing responses of the bottom and top third students based on the quality of personal digital technology, it was found that students who did not have the appropriate technology and workspace were less satisfed and sufered more. This is refected in an increased incidence of problems related to health, well-being, and physical activity, along with a decrease in motivation. At least for the technologically deprived, the paradigm of "anytime, anywhere learning" is a myth. The study highlights the need for educational institutions to provide adequate technology and workspaces for all students in order to support their well-being and motivation during remote learning.
Ključne besede: digital technology, health, online education, satisfaction, well-being
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (961,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
What is worth retaining from the COVID-19 experience on remote online education in the prospective teacher education?
Mateja Ploj Virtič, Kosta Dolenc, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The COVID-19 pandemic reshaped the educational landscape, including the training of prospective teachers. This study explores prospective teachers' experiences of transitioning to online distance education (ODE) and their intentions regarding the preferred teaching scenarios they wish to use in their future in-service practice. In the sample of 281 prospective teachers, we found interesting results: (a) smartphones offer very limited opportunities for active participation in ODE; (b) connectivity is the weakest point in ODE; (c) personal digital infrastructure and study conditions influence intention to choose teaching scenarios in ODE, when in the role of teacher, while group size does not. We can safely assume that online distance education will survive in some educational pockets but due to numerous limitations, it will not become a dominant current in teacher education.
Ključne besede: teachers education, COVID-19 experience, online distance education
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (902,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Stališča učencev 4. in 5. razreda do uporabe IKT-naprav pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko delo
Lara Črnko, 2023, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih življenja. Večina nas je vsak dan v službi ali v prostem času vključena v digitalni svet, zato je digitalna pismenost pomembna kompetenca, ki bi jo morali imeti vsi, ki se s tehnologijo srečujemo. Sem spada tudi učitelj, saj se je njegovo delo skozi leta zelo spremenilo. Prilagoditi je moral svoje znanje, kompetence, razmišljanje, pripravo na pouk in delo v razredu. Zavedati pa se moramo, da ima vključevanje naprav informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja tako prednosti kot slabosti. Naloga učitelja je, da se jih zaveda, delo temu prilagodi in na ustrezen način preda znanje učencem. Učenci, ki zdaj hodijo v osnovne šole se že zdaj in se bodo v veliki večini dnevno srečevali s tehnologijo skozi celotno življenjsko pot, zato je pomembno, da jih pripravimo na ustrezno uporabo. Predajanje znanje se zato mora začeti že ob vstopu v osnovno šolo.
Ključne besede: IKT-naprave, tehnika in tehnologija, stališča učencev, vpliv IKT-naprav, kompetence učiteljev
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Senekovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Primerjava razumevanja slikovnih in video navodil pri praktičnem pouku naravoslovja in tehnike v 4. razredu : magistrsko delo
Valentina Kokovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi digitalne tehnologije se vse bolj zanašamo na multimedijska orodja, ki se vedno bolj uveljavljajo v izobraževalnih ustanovah. Namen naše raziskave je preučiti vpliv vrste podanih navodil - bodisi klasičnih slikovnih navodil ali video posnetkov - na proces izdelave in na končni izdelek učenca pri praktičnem pouku predmeta naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole. Naš cilj je ugotoviti, kateri tip navodil (slikovna ali video) učenci bolje razumejo in jim je bolj všeč. Magistrsko delo vključuje pregled učnega načrta za naravoslovje in tehniko, analizo različnih metod, oblik dela, pristopov k poučevanju praktičnega pouka ter razumevanje pojma multimedije. Empirični del smo izvedli s pomočjo pilotskega vzorca v štirih oddelkih 4. razredov na slovenski osnovni šoli. Zasnovali smo skupaj 4 učne ure praktičnega pouka za posamezen razred (po 2 uri za določen tip navodil). Poudarek samih učnih ur je bil na individualnem delu s pomočjo dveh različnih tipov navodil (priložena slikovna in video navodila). Video navodila smo ustvarili izključno za namen raziskave (izdelali smo jih s pomočjo smernic za kakovostno izdelavo multimedijskih navodil). Na podlagi izvedene raziskave smo prišli do ključnih ugotovitev, da so bila učencem bolj nazorna video navodila, ki so hkrati vključevala več različnih vrst dražljajev (slika, besedilo, video, zvok).
Ključne besede: praktični pouk, naravoslovje in tehnika, video navodila, slikovna navodila, multimedija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

6.
Razvoj prototipa modularne balvanske plezalne stene za učence razredne stopnje v osnovnih šolah : magistrsko delo
Žiga Seušek, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Ključne besede: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

7.
Pustolovski park Betnava kot predlog medpredmetne dejavnosti za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Andraž Praunseis, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo pustolovskega parka Betnava kot učnega okolja za poučevanje naravoslovnih vsebin za učence 4. in 5. razreda osnovne šole. Osredotoča se na plezanje po urejenih progah v parku ter vzporedno učenje o različnih vrstah rastlin in živali, ki živijo v gozdu. V magistrski nalogi je načrtovana učna pot, ki omogoča medpredmetno povezovanje pri predmetih Naravoslovje in tehnika ter Šport. Učenci so preizkusili različne aktivnosti in naloge v parku ter ocenili njihovo učinkovitost pri učenju naravoslovnih vsebin v povezavi s športom. Rezultati kažejo, da je Pustolovski park Betnava lahko koristno učno okolje za poučevanje naravoslovnih vsebin, saj omogoča praktično učenje v naravnem okolju, ki je privlačno in motivacijsko za učence. Učenci so se med drugim naučili prepoznati gozdne živali in rastline ter spoznali njihove značilnosti in vloge v ekosistemu. Magistrska naloga poudarja pomembnost uporabe naravnega okolja kot učnega okolja ter pomen praktičnega učenja in izkušenjskega učenja za spodbujanje učenja in zanimanja za naravoslovje pri mladih.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, Pustolovski park Betnava, učna pot, tehnika in tehnologija, šport
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

8.
Ustvarjalni izdelki iz lesa pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko delo
Monika Resnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izdelovanje izdelkov in spodbujanje ustvarjalnosti sta pomembni komponenti praktičnega pouka v šolah. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali lahko pri izdelovanju iz lesa spodbujamo ustvarjalnost. V teoretičnem delu so predstavljeni ustvarjalnost in načini vključevanja le-te v pouk. Predstavljene so tudi osnovne informacije o lesu in aktivnosti, povezane z gradivom les v dostopnih učbeniških gradivih. V praktičnem delu magistrskega dela je najprej predstavljen nabor alternativnih izdelkov, s katerimi bi lahko uresničili cilje iz učnega načrta, vezane na les, in pri tem poskusili spodbujati ustvarjalnost. Predstavljenih je nekaj izdelkov z načrti za izdelavo in načrta izvedb dveh tehniških dni. Tehniška dneva sta bila izvedena v dveh oddelkih četrtega razreda osnovne šole, v obeh razredih je bilo na dan izvedbe prisotnih 18 učencev in razredničarka. Povratne informacije so bile pridobljene z zapisi mnenj učencev enega oddelka, rešenih vprašalnikov o ustvarjalnosti učencev drugega oddelka in mnenj učiteljic. Na podlagi povratnih informacij učencev se je izkazalo, da večina učencev pojma ustvarjalnost ni dobro razumela ali pa ga niso znali povezati z dotično situacijo. Na podlagi izvedb tehniških dni in končnih izdelkov je bilo ugotovljeno, da z vnaprej načrtovanimi izdelki, ki bi bili uporabni, mnogo manj spodbujamo ustvarjalnost kot z izdelki, ki jih učenci načrtujejo in niso nujno uporabni. Za več ustvarjalnosti predlagamo, da se učitelji poslužujejo načrtovanih uporabnih izdelkov in pri tem učencem dopustijo možnost sprememb in nadgradenj predvidenih načrtov.
Ključne besede: ustvarjalnost, les, tehnična ustvarjalnost, izdelki iz lesa, naravoslovje in tehnika
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

9.
Vpliv spletnega nasilja na učence 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Mirela Mulaj, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskava, ki je predstavljena v magistrskem delu, raziskuje o vplivu spletnega nasilja na učence, ki obiskujejo 2. vzgojno-izobraževalno obdobje in je sestavljena iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer definicija spletnega nasilja, njegove oblike, značilnosti, posledice, kako se spletno nasilje pojavlja v šolah in tudi doma ter načini zaščite pred samim spletnim nasiljem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 170). V tem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o tem, ali učenci vedo, kaj je to spletno nasilje, ali so se z njim srečali, ga prepoznavajo, se z njim spopadajo in ali ga znajo preprečiti. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirali pa smo jih s pomočjo programa Jamovi. Tri od šestih zastavljenih hipotez smo potrdili, in sicer da je več kot polovica anketiranih učencev že seznanjena s tem, kaj spletno nasilje je, drugo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da je manj kot polovica učencev že doživelo spletno nasilje ter tretjo hipotezo, ki glasi, da se je vpliv spletnega nasilja v času epidemije povečal zaradi povečane uporabe IKT. Enako priča ena izmed študij, spet druge dobijo ravno nasprotne rezultate, in sicer da se spletno nasilje ni povečalo, nekatere ugotovitve celo pričajo, da se je ta oblika nasilja celo zmanjšala. Ostale tri hipoteze pa smo ovrgli, in sicer da več kot polovica žrtev spletnega nasilja o tem ne spregovori, da je spletnega nasilja več v višjih razredih ter da med spoloma ne obstaja statistično pomembne razlike pri doživljanju spletnega nasilja. Da med spoloma obstaja razlika, pa so pokazale številne druge raziskave, v katerih so ugotovili, da spletno nasilje v večji meri doživljajo dekleta. Podatki naše raziskave pa niso pokazali razlik med razredi in spoloma.  
Ključne besede: internet, spletno nasilje, učenci, poznavanje spletnega nasilja, preprečevanje spletnega nasilja
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

10.
Primerjava izdelave praktičnih izdelkov pred in po zaprtju šol na razredni stopnji pri predmetih Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika v času pandemije : magistrsko delo
Petra Lozinšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Izdelovanje praktičnih izdelkov oz. praktično delo na splošno je eden od poglavitnih pogojev za uspešen celostni razvoj učenca. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni psihološki, didaktično-pedagoški in tehnološki segment obravnavane teme. Dodana sta še sklopa: e-izobraževanje, ki pojasnjuje vpliv pandemije koronavirusa, in sklop že uveljavljenih raziskav, ki se navezujejo na tematiko naše raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kakšne so razlike med stanjem pred pandemijo in v času pandemije na področju izdelovanja praktičnih izdelkov pri tehničnih predmetih na razredni stopnji v osnovni šoli. Elektronski vprašalnik je izpolnilo 175 učiteljev iz vse Slovenije. Analiza podatkov je pokazala, da učitelji v pouk sicer vključujejo praktične izdelke, vendar se jih veliko ne drži zahtev aktualnih učnih načrtov. Ugotovljeno je še, da je e-izobraževanje, ki je nastalo zaradi novega koronavirusa, vplivalo na upad praktičnega dela. Razlogi zato so različni, najbolj pa izstopata nizka stopnja samostojnosti in slabo razvite ročne spretnosti otrok. Menimo, da bi morala biti motorična zavrtost poglavitni razlog, da bi se učitelji v večji meri odločali za vpeljavo izdelave praktičnih izdelkov v učno-vzgojni proces. Učenec, ki je motorično suveren, se lažje znajde v problemskih situacijah, ki jih postavlja življenje, in je posledično tudi bolj samostojen. Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave lahko za učinkovito izboljšanje trenutnega stanja predlagamo, da učitelji spremenijo mišljenje in prevzamejo svoj del odgovornosti. Zavedamo se, da bo ozaveščanje in projektno delo verjetno premalo učinkovito, zato najsmotrnejšo rešitev vidimo v predrugačenju zahtev v predmetnih učnih načrtih. Te zahteve učiteljem ne bodo dopuščale, da prezrejo pomembnost praktičnega dela.
Ključne besede: praktični izdelki, e-izobraževanje, predmetna stopnja, koronavirus, materiali, problematika
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 819; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 3.68 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici