| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Generacijske razlike v podjetniškem vedenju po pandemiji covid-19 v sloveniji
Pia Dobršek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje razlik v podjetniškem vedenju med generacijami podjetnikov v Sloveniji, še posebej v obdobju po pandemiji COVID-19. Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v podjetniškem vedenju med generacijami, ki vplivajo na prilagajanje tržnim razmeram po pandemiji. Poudarek je na spoznavanju edinstvenih pristopov, ki jih vsaka generacija prinaša, oblikovanih glede na izkušnje, vzgojo in sociokulturne kontekste. Kljub razlikam v pristopih se raznolikost generacijskih perspektiv lahko izkaže za gonilno silo inovativnosti ter konkurenčnosti. Raziskava izpostavlja pomembnost razumevanja generacijskih razlik pri razvoju strategij za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Pandemija COVID-19 je predstavljala izzive, a so se slovenska podjetja uspela prilagoditi novim razmeram, izboljšati digitalne ponudbe in raziskati nove trge. Generacijske razlike so se izkazale kot izziv, zato so prilagoditve programov in politik nujne. Vpliv generacijskega podjetniškega vedenja na razvoj podjetniških projektov po pandemiji kaže, da lahko različne generacije prispevajo k inovacijam, stabilnosti in dolgoročni rasti. Izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju podjetniških kompetenc generacij podjetnikov, pri čemer so prilagojene strategije in dostopnost ključnega pomena. Nenehna potreba po učenju in prilagajanju novim trendom izpostavlja ključne elemente za uspešno podjetništvo v Sloveniji. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju generacijskih dinamik ter omogoča razvoj ciljno usmerjenih strategij in politik za spodbujanje podjetništva, ki lahko okrepijo konkurenčnost in odpornost slovenskega gospodarstva, ključnega pomena za trajnostno gospodarsko rast države.
Ključne besede: podjetništvo, generacije, pandemija COVID-19, prilagodljivost in inovativnost, rast in razvoj podjetništva v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Analiza uspešnosti poslovanja podjetja v lasti podjetnic
Pia Dobršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je koncept, o katerem se v sodobnem svetu veliko razpravlja, lahko kot izhod iz gospodarske ali finančne krize, zaradi katere smo brezposelni, lahko kot drug način zaslužka s formalno zaposlitvijo. Podjetništvo je dragocena kombinacija virov in procesov ustvarjanja delovnih mest. Da bi podjetnik izkoristil priložnost, mora imeti podjetniško idejo, priložnost in vire ali sredstva za ustanovitev podjetja, vključene morajo biti vse faze podjetniškega procesa, vključno z identifikacijo poslovnih priložnosti, razvojem poslovnega načrta in pridobitvijo virov, potrebnih za vodenje podjetja. Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanja časa za raziskovanja se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški podjetniki. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako pa smo tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih« (Elam in drugi, 2021). Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanjem časa za raziskovanja, se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako smo pa tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih«
Ključne besede: Žensko podjetništvo, podjetništvo, intervju, konkurenčna analiza, raziskava GEM.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Uvedba metode 20 ključev v podjetju Meteorit d.o.o.
Dejan Dobršek, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsako podjetje ima cilj dolgoročno uspešno poslovanje. Za doseganje zastavljenega se planira določeno strategijo, ki pa mora doseči določen konsenz in kompromis kot so: kaj se mora, kaj se planira, kaj se trenutno zmore. Pogoj je veliko število kadrovskega potenciala, ki popolnoma verjame v končne cilje in deluje po načelih znamo, zmoremo, hočemo. V diplomskem delu smo teoretično in praktično prikazali kako v podjetju Meteorit d.o.o organizirati proizvodnje procese preko novejših konceptov kot je vitka pizvodnja. Le ta je obravnavana preko celovitega sistema 20 ključev ob upoštevanju zastavljenih strategij podjetja ter praktično uvedenim področjem dinamizacija delovnega mesta.Vse zastavljene aktivnosti po posameznih ključih so podrobneje obravnavane v skladu s predpisano metodologijo uvedbe in izpisane na ustreznih dokumentih. Izdelane so praktične naloge po ciljnih skupinah, ki bodo te naloge izvedle. Zastavljeni cilji so premosorazmerni vložku. Kljub relativno velikemu vložku skozi sistem 20 ključev v podjetje, bodo večji učinki vidni po delih in merljivi v določenih časovnih obdobjih od tretjega leta naprej. Vse zastavljene aktivnosti so prikazane kot majhni kratki koraki za vsak ključ, podskupino in posamezne točke. Posebej izpostavljamo skupino dinamizacija delovnega mesta, ki je primerljiva s sistemom gradnje hiš, saj le to pričnemo s čiščenjem (čiščenje in organiziranje), vodenjem (organizacija sistema), skupinskim delom (aktivnosti v delovni skupini) in samodisciplino (disciplina na delovnem mestu).
Ključne besede: metoda 20 ključev, dinamizacija delovnega mesta, reorganizacija, zmanjšanje stroškov, investiranje.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2015; Ogledov: 1395; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
5.
ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE IN PREDELAVE MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Nina Urek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava čiščenje komunalne odpadne vode z vzorčnim primerom komunalne čistilne naprave Slovenska Bistrica. Temelj čiščenja odpadne vode predstavlja zakonodaja s predpisi, kot ključno orodje pri doseganju ustreznih učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja. Poznamo več vrst čistilnih naprav, ločimo jih glede na velikost ter vrsto odpadne vode, katera se čisti v napravi. Komunalna odpadna voda se v procesu čiščenja obdela v primarni, sekundarni in terciarni fazi, kjer kot stranski produkt nastaja odpadni mulj. Ravnanje z muljem predstavlja precejšen del obratovalnih stroškov čistilne naprave. Za doseganje optimalnih rezultatov čiščenja odpadne vode je pomembna premišljena osnovna zasnova čistilne naprave, izbira ustreznega sistema čiščenja in dodelan način odstranjevanja mulja. V Sloveniji je leta 2008 delovalo 226 komunalnih čistilnih naprav, ki so imele vsaj 50 PE. Problem predstavlja odpadni mulj; zakonsko je prepovedano odlaganje mulja na kmetijska zemljišča, sežigalnice za mulj v Sloveniji pa nimamo. Komunalna čistilna naprava Slovenska Bistrica izvaja primarno, sekundarno in terciarno fazo čiščenja v štirih sekvenčnih bazenih. Mulj s 33% vsebnostjo suhe snovi se odlaga na odlagališču nenevarnih odpadkov na Pragerskem, vendar je to začasna rešitev. Dolgoročno naj bi se mulj uporabljal kot gorivo pri sosežigu ali kot gnojilo po procesu anaerobne razgradnje.
Ključne besede: procesne naprave, komunalna čistilna naprava, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 5013; Prenosov: 747
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici