71. Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja : magistrsko deloMateja Lepoša, 2020, magistrsko delo Opis: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1019; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
72. Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi : magistrsko deloJure Šegota, 2020, magistrsko delo Opis: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Ključne besede: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.06.2020; Ogledov: 1150; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,20 MB) |
73. Obrnjeno dokazno breme v davčnih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Upelj, 2020, diplomsko delo Opis: Gospodarski kriminal predstavlja vse večji problem današnjega časa. Razširjen je po celem svetu, z njim se srečujejo vse države, prav tako ga večinoma lahko povežemo tudi z organiziranim ter mednarodnim kriminalom.
Da bi ga uspeli preprečiti, je potrebno uvajanje novih tehnik preiskovanja te vrste kriminala, prav tako pa tudi sprotno usposabljanje preiskovalcev na aktualnih področjih, ki se zelo hitro razvijajo tudi s pomočjo tehnologije.
Problem, ki se pojavi, je težje odkrivanje in pregon storilcev, ker je velikokrat oškodovana pravna oseba ali subjekt in žrtev na prvi pogled ni tako očitna.
V diplomski nalogi je predstavljen problem obrnjenega dokaznega bremena. Institut obrnjenega dokaznega bremena je uspešno orodje v boju zoper organiziran in gospodarski kriminal.
Gre za relativno mlad pravni instrument, ki še ni dovolj poznan širši množici. Glavni cilj gospodarskega kriminala je pridobitev protipravnega premoženja, z obrnjenim dokaznim bremenom pa je le-to lahko odvzeto. Dokazno breme je prevaljeno na storilca, ki mora dokazati, da je premoženje pridobil na legalen način.
V Sloveniji v praksi zaostajamo za ostalimi državami, eden izmed razlogov za to je tudi slabša usposobljenost ter premalo prakse preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstnim kriminalom, prav tako pa tudi tožilstva in sodišč.
Napisanega na tematiko obrnjenega dokaznega bremena v davčnih postopkih je zelo malo. Zato je v diplomski nalogi predstavljen pregled stanja v tujini ter statistika na tem področju, opravljen pa je tudi intervju z preiskovalko na Finančni upravi RS.
Ključne besede: diplomske naloge, obrnjeno dokazno breme, Finančna uprava RS, davčni postopki, finančna preiskava, odvzem premoženja nezakonitega izvora
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1201; Prenosov: 151
Celotno besedilo (613,40 KB) |
74. Perception of cyber crime in SloveniaMaja Dimc, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose:
The purpose of this article is to present the results of the pilot research regarding the perception of cybercrime in Slovenia.
Design/Methods/Approach:
The study focused on the research of the perception of cybercrime among the general public, as well as the members of the law enforcement agencies.
Findings:
The development of information and communication technologies critically influences all aspects of our lives, and consequently the characteristics of crime have adapted to the new form of operation in the virtual world. Cybercrime is the new way of breaking the law, and in order to implement successful preventive strategies it is of crucial importance to understand the perception of the general public, as well as the perception of the members of law enforcement agencies regarding cybercrime. The pilot study was performed on a smaller group of individuals (approximately half were the representatives of the general public, while the rest were the representatives of law enforcement agencies) in the form of in-depth interviews. The findings of the pilot research were alarming, since the majority of the interviewees greatly differentiate between certain forms of crime performed in the cyberspace as opposed to the same form of crime performed in real life i.e. the act of stealing, piracy in particular, is unacceptable in the real world and at the same time only natural in the virtual world. Furthermore, the pilot research displayed serious lack of awareness regarding different forms of cybercrime among the general public, as well as the members of law enforcement agencies, and consequently also poor understanding of legislation pertinent to cybercrime. Based on the results of the pilot research it is evident that it is of crucial importance to raise the awareness and understanding among the general public and increase the knowledge of the members of law enforcement agencies regarding cybercrime and its consequences in our everyday life.
Research limitations/implications:
The results are not generalizable due to the small group of interviewees. Consequently, future research will include a larger group of interviewees and will combine both in-depth interviews as well as questionnaires.
Practical implications:
The article represents a useful source of information for individuals working in this field as well as the general public. Furthermore, it represents the basis for further research of the field.
Originality/Value:
The article deals with the issue of the perception of cybercrime in Slovenia and exposes the critical issues related to the difference in the perception of a similar act of crime in the real life as opposed to the virtual world.
Ključne besede: computer-related crime, cybercrime, information and communication technologies, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1517; Prenosov: 71
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
75. Organizirana ekološka kriminalitetaVlado Odar, Bojan Dobovšek, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati glavne pojavne oblike organizirane ekološke kriminalitete in s tem postaviti osnovo za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Metode:
Avtorja v delu analizirata dostopne primarne in sekundarne vire ter na njihovi podlagi vzpostavita konceptualni okvir organizirane ekološke kriminalitete in analizirata njene pojavne oblike.
Ugotovitve:
Iz analize dela izhaja, da organizirana ekološka kriminaliteta v različnih pojavnih oblikah predstavlja vse večji delež v širokem naboru kriminalnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo organizirane kriminalne skupine in obenem vse večji delež v njihovih dobičkih. Države razvoju organizirane ekološke kriminalitete le stežka sledijo, posledica česar je slaba kriminalno-preventivna politika. Za uspešno soočanje z organizirano ekološko kriminaliteto bo potrebno izboljšati izobraževanje organov pregona o ekološki kriminaliteti in okoljskih problemih ter spodbujati sodelovanje med različnimi resorji in službami zadolženimi za pregon te vrste kriminalitete, tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju. Da pa bodo ti ukrepi uspešni, bo hkrati treba še veliko narediti na ozaveščanju javnosti ter krepitvi obče družbene in okoljske odgovornosti.
Praktična uporabnost:
Izsledki članka nam dajejo osnovo za nadaljnje raziskovanje preučevanega pojava, hkrati pa nakazujejo na možne rešitve za učinkovito soočanje s posameznimi oblikami organizirane ekološke kriminalitete in z njo kot celoto.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek analizira šest pojavnih oblik organizirane ekološke kriminalitete: prepovedana trgovina z zaščitenimi vrstami, prepovedana trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, nelegalno odlaganje nevarnih odpadkov, nelegalno izsekavanje gozdov in trgovino z lesom, nelegalen in nereguliran ribolov ter kriminaliteto na področju trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. Na podlagi ugotovitev avtorja podajata predloge ukrepov za zmanjševanje obsega in vplivov organizirane ekološke kriminalitete.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1151; Prenosov: 112
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
76. The significance of studying and investigation art crime : old reasons, new worldBojan Dobovšek, Boštjan Slak, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose:
The purpose of this paper is to demonstrate the basic importance of studying and investigating art crime.
Design/Methods/Approach:
This paper presents a literature review with new commentary.
Findings:
Art crime has a long history and there has been some good research done on the topic. However it is still unrecognised in broader circles, even among professionals, and only a portion of the importance of art crime has been studied, often without a strong analysis of the complexities of the field. This paper will seek to fill in some of the gaps in scholarship, while summarizing much of the available literature.
Research limitations/implications:
A lack of proper and comprehensive academic literature limits the extent of this study, but this is the very reason why this paper is important.
Practical implications:
This paper represents a summary of the significance of art crime studies and investigation.
Originality/Value:
The main value is to those who are not yet familiar with art crime. This paper will further bring in some new views to complement the existing scholarship, and will be of interest to those who are keen on knowing about art crime.
Ključne besede: art crime, insurance premiums, looting, war art crime, organised crime, money laundering, corruption
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 1109; Prenosov: 63
Celotno besedilo (577,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
77. Stresnost sodniškega delaPeter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela.
Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave.
V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo.
Metodologija:
Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem.
Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov.
Ugotovitve:
Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole).
Omejitve/uporabnost raziskave:
V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 903; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
78. Preiskovanje kraja onesnaženja okoljaBojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti.
Metode:
Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete).
Ugotovitve:
Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih.
Praktična uporabnost:
Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1105; Prenosov: 57
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
79. Nasprotje interesov v teoriji in praksiBojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin.
Metode:
Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov.
Ugotovitve:
Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi.
Omejitve in praktična uporabnost raziskave:
Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Ključne besede: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1536; Prenosov: 108
Celotno besedilo (894,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
80. Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDAMaja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA).
Metode:
Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete.
Ugotovitve:
Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije.
Praktična uporabnost:
Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Objavljeno v DKUM: 22.04.2020; Ogledov: 1360; Prenosov: 92
Celotno besedilo (565,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
