| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 297
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Država Slovenija in globalna ekonomska kriza
Bojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Ključne besede: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 1
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški
Maja Krznar, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema tega magistrskega dela je organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški. Na začetku je opisana organizirana kriminaliteta na svetovni ravni, in sicer zgodovina organizirane kriminalitete po svetu, najpomembnejše organizirane kriminalne skupina na svetu ter nekatere institucije in agencije, ki se proti organizirani kriminaliteti borijo na globalni ravni. Kot naslednje je obdelana organizirana kriminaliteta na Balkanskem polotoku, s ciljem čim bolj dostopne in razumljive vsebine za bralca in interesenta, ki morda še ni dojel velike vloge relativno majhne Hrvaške v verigi aktivnosti organizirane kriminalitete na svetovni ravni. V tem delu magistrske naloge je geografsko opisana t. i. Balkanska pot ali Balkanska ruta raznoraznih vrst kriminalitet. Da bi bilo doživetje popolno, so navedeni tudi drugi vidiki pomembnosti Balkanske poti, skozi sodobno balkansko zgodovino pa vse do danes. Vse to nas usmerja na predmet našega raziskovanja – Republiko Hrvaško. Nacionalna ali nadnacionalna kriminaliteta, kombinacija obeh vrst kriminalitet, vse to je prisotno na Hrvaškem. Razpad bivše države Jugoslavije. Domovinska vojna. Vojni oportunizem. Evropska unija. Migrantska kriza. Tu se že lahko vrnemo v predhodni segment in zaključimo, da smo imeli prav, ko smo Balkansko pot postavili v kategorijo ključnih dejavnikov pri obravnavi organizirane kriminalitete na Hrvaškem, zato ker je prav ta Balkanska pot spremenljivka, ki je stalno aktivna in je v korelaciji z določenimi oblikami organizirane kriminalitete, saj velik del te poti poteka prav čez hrvaško ozemlje in je v tem magistrskem delu pogosto omenjena kot pomemben dejavnik za uresničitev kriminalnih aktivnosti. Ta pot je bila aktivna že v bivši državi, bila je aktivna tudi v vojnem času v devetdesetih letih 20. stoletja, in je aktivna tudi danes – vsekakor jo stopnjuje tudi migrantska kriza izpred petih, šestih let. Vendar, kar se tiče sosednjih držav, glavnina migrantske krize ni na Hrvaškem, temveč v sosednji Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kar pa za organizirane kriminalne skupine nikoli ni bila ovira. Da dobro sodelujejo tudi v času vojne, brez ozira na verska prepričanja ali nacionalno pripadnost, tudi o tem smo se lahko prepričali pri nastajanju tega magistrskega dela. Z metodo znanstvenega intervjuja v okviru raziskovalnega dela te magistrske naloge smo pridobili podatke, spoznanja in informacije s strani pravnih strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Omembe vredno je, da sta obe državi pogosto ključni, kar se tiče lokacije izvajanja kaznivih dejanj iz domene nadnacionalne kriminalitete, ker se sodelovanje organiziranih kriminalnih skupin, kot smo že omenili, ne ozira na vero in narodnost. V nekem sociološko-filozofskem in filantropskem smislu bi bil tak odnos vreden celo pohvale, ko pa je v konotaciji in s ciljem najtežjih kaznivih dejanj – je pomen negativen, ker otežuje zaznavanje in spremljanje v kriminalističnem smislu. Z znanstveno metodo raziskovanja obstoječe literature in z obema intervjujema smo dobili celotno sliko in opis tistega kar nas je zanimalo, in to je pravni in institucionalni okvir boja proti organizirani kriminaliteti na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami ter pojavne oblike organizirane kriminalitete na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

3.
Organizirana kriminaliteta v logistiki
Nastja Slivniker, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojma logistika in organizirana kriminaliteta ter njuno medsebojno prepletanje. Svetovna menjava blaga se bo še naprej vsako leto višala in večala. Posledično se bodo razvile nove metode in poti v transportu blaga in posledično bodo nastale tudi nove oblike organizirane kriminalitete. S pojavom globalizacije, v današnjem svetu je obvladovanje tveganj v logistiki vse bolj potrebna, saj je porast tveganja vse višja. Sama problematika se začne s svetovno globalizacijo, ki prenaša velike premike blaga in ljudi iz enega konca sveta na drugega oziroma po celotnem svetu. Zaradi velike količine blaga, ki dnevno potuje po svetovnih morjih, cestah ali zraku je zelo povečana tudi možnost organiziranega kriminala na vseh področjih logističnih dejavnosti. Organizirana kriminaliteta je povezana z večino prevoznih sredstev (letala, kamioni, ladje) kot tudi z različnimi ljudmi, ki so povezani dnevno z vsemi logističnimi dejavnostmi (skladiščniki, cariniki, deklaranti, policisti na mejah, prevozniki, vozniki, zdravstveni delavci, inšpekcijske službe ipd.). Organizirana kriminaliteta je eden večjih problemov dan danes, saj ga je zelo težko odkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta v logistiki, logistika, kriminal, transport
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (722,90 KB)

4.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge
Vid Vrstovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Ključne besede: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Organizirana kriminaliteta in izterjava
Špela Žust, 2021, diplomsko delo

Opis: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Kriminalistični vidiki predkazenskega postopka v primeru zlorabe dovoljenj za prebivanje - združitev družine
Gregor Kopinč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (601,50 KB)

7.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doktorska disertacija

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 620; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

8.
Doping dirkalnih konjev
Bojana Pajnkiher, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen šport konjskih dirk in problem dopinga dirkalnih konjev. Boj proti dopingu predstavlja svetovni problem v svetu športa. Uporabo dopinga pa ne beležimo samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih, zlasti dirkalnih konjih, za izboljšanje nastopov na športnih tekmovanjih. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene konjske dirke, tako v svetu kot v Sloveniji. Prav tako je predstavljena definicija dopinga, lista prepovedanih snovi in postopkov v športu konjskih dirk, razlogi za doping dirkalnih konjev, postopek nadzora dopinga ter kazni zlorabe le tega. Sledita svetovno zelo odmevna dopinška primera dirkalnih konjev in nekaj primerov dopinga dirkalnih konjev slovenskih športnikov, ki jih je zelo malo in tudi niso medijsko odmevni. Zadnji del diplomske naloge predstavlja empirični del, ki temelji na analizi vnaprej določenih petih vprašanj, ki so bila zasnovana za osebe, ki so povezane s konjskimi dirkami v Sloveniji. Na podlagi zbranih informacij je bilo ugotovljeno, da konjske dirke v Sloveniji niso razširjene, da primanjkuje finančnih sredstev za boljšo organizacijo in izvedbo samih dirk. Ugotovljeno je bilo, da doping v slovenskem konjskem dirkanju ni razširjen, na kar bi lahko vplivalo tudi manjše število doping testiranj. Za izboljšanje problema dopinga bi bilo potrebno izvajati redne doping kontrole tako izven tekmovanj kot na tekmah, ne glede na pomembnost dirke ter dati večji poudarek na pomembnost izobraževanja veterinarjev in trenerjev o zdravljenju in prehranjevanju konj. Prav tako bi bilo potrebno ustanoviti skupni vodilni organ, ki bi urejal celotno protidopinško gibanje konjskih dirk.
Ključne besede: diplomske naloge, doping, dirkalni konji, konjske dirke
Objavljeno: 19.01.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Hibridna ogrožanja in informacijska varnost
Blerta Bajrami, 2020, diplomsko delo

Opis: Hibridna ogrožanja, kot izredno kompleksen pojem in pojav predstavljajo nevarnost demokratičnim in informacijsko podprtim sodobnim državam, ki so s širitvijo globalnega omrežja postale ranljivejše. Hibridna ogrožanja predstavljajo uporabo sinhrono povezanih konvencionalnih in neregularnih, terorističnih in kriminalnih aktivnosti s cilji političnih, ekonomskih, gospodarskih in ozemeljskih interesov ter z vplivom na javno mnenje prebivalstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se hibridno ogrožanje naglo povečuje, tako v Evropi kot v Sloveniji. Iz tega izhaja potreba po vzpostavitvi učinkovitega modela prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje. Pri tem je nujno izboljšati ozaveščenost na področju hibridnega ogrožanja in zagotavljanja informacijske varnosti tako v organizacijah kot državah. S tem bi izboljšali tudi sistem prepoznavanja hibridnega ogrožanja ter ustreznega odziva nanje. Za učinkovitejše odzivanje na hibridna ogrožanja je prav tako nujno sodelovanje med državami, predvsem kot povezovanje v aktivnostih razumevanja hibridnega ogrožanja, njihovi identifikaciji ter celostnim pristopom zaščite. Pomembno se je osredotočiti na zaščito kritične infrastrukture, ki omogoča nemoteno delovanje vsake države in je tudi najpogostejša tarča hibridnega ogrožanja. Učinkovit model prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje je osredotočen tako na zaščito kritične infrastrukture države, kot na celostno povezan sistem, ki bo deloval na vseh nivojih delovanja v državi in izven njenih meja. V celostnem modelu prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje pa je potrebno usklajeno in skladno delovanje vseh pomembnih deležnikov, ki so zadolženi za nacionalno varnost.
Ključne besede: diplomske naloge, hibridno vojskovanje, hibridna ogrožanja, informacijska varnost, varnostna tveganja
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Videonadzorni sistemi in njihova uporaba v kazenskem postopku
Matjaž Breznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijske tehnologije, kjer so kvalitetni videonadzorni sistemi praktično cenovno dostopni najširši javnosti. Videonadzor je tako postal sestavni del našega življenja, na drugi strani pa je zasebnost ena pomembnejših človekovih pravic, ki je vedno bolj zaščitena, zato je zakonita uporaba videonadzornih sistemov v odvisnosti od človekove zasebnosti, kot temeljne človekove pravice in svoboščine, regulirana z več pravnimi akti. V diplomskem delu smo obravnavali videonadzorne sisteme in njihovo uporabo v kazenskih postopkih. Proučili smo razvoj videonadzornega sistema, način delovanja, njihovo uporabnost in seveda legitimne možnosti uporabe videonadzora po veljavni zakonodaji R Slovenije, tako na javnih mestih kot v zasebnem prostoru. Z namenom zagotavljanja sledljivosti in večje uporabnosti zavarovanega video materila, ki v kazenskih postopkih služi kot dokaz, je slovenska Policija, leta 2014, v sklopu projekta Face Trace, na državnem in regionalnem nivoju vzpostavila novo obliko dela, tako imenovano prepoznavno službo, umeščeno v Sektorje kriminalistične policije vseh policijskih uprav. Njena temeljna naloga je prepoznava oseb, izdelava fotorobotov in ovrednotenje zavarovanih posnetkov nadzornih kamer, pregled in analiza posnetkov, preiskava delov posnetkov in primerjava storilcev z nakazanimi osebami. Z raziskavo smo ugotovili, da se uporabnost zavarovanih posnetkov, kot dokaz v kazenskih postopkih, strmo vzpenja in da se njihovo dosledno ovrednotenje v obliki različnih policijskih aktov uspešno in nepogrešljivo uporablja v kazenskih postopkih na vseh nivojih.
Ključne besede: diplomske naloge, videonadzorni sistem, varnostne kamere, človekove pravice, Face Trace, policija, prepoznavna služba, prepoznava oseb, kazenski postopek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici