1. Tatvine električnih avtomobilov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElvir Sadiković, 2025, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je prodaja avtomobilov trenutno v rastočem trendu in št. avtomobilov na cesti se vsako leto veča. Celotna številka vseh registriranih osebnih avtomobilov po številkah iz leta 2024 dosega okoli 1,2 milijona, električni avtomobili pri tem predstavljajo okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. Kljub vedno večji priljubljenosti el. avtomobilov v zadnjih letih in njihovem rastočem trendu vse do konca leta 2023, pa se je to v 2024 spremenilo, saj beležimo obratni trend. Kljub rasti celotne prodaje vseh vrst avtomobilov je prodaja el. avtomobilov padla za 38% v primerjavi z 2023.
Tako kot raste prodaja avtomobilov, pa raste tudi nivo organiziranega kriminala in tatvin – zlasti v smislu načinov izvedbe in naprednih tehnik pri tatvinah tako pri avtomobilih na klasični pogon kot el. avtomobilih, precej bolj na udaru pa so avtomobili višjih vrednosti in višjih cenovnih razredov. V zadnjih desetletjih je tehnologija pri izdelavi avtomobilov šla močno naprej, poleg mehaničnih in tehničnih izboljšav na samih avtomobilih so napredovali tudi varnostni sistemi avtomobilov, kot so alarmne naprave in elektronske naprave za onesposobitev motorja, napredno zaklepanje/odklepanje avtomobila, itn, ki vsaj do neke mere otežujejo tatvino avtomobila, če je že ne preprečijo. Glede na raziskave v svetovnem merilu se tatvine avtomobilov sicer ne zmanjšujejo, naj pa bi se tatovi pri tatvinah bolj izogibali električnim avtomobilom.
Glavni namen zaključnega dela je bil osvetliti področje tatvin avtomobilov na el. pogon v primerjavi s tatvinami avtomobilov na klasični pogon ter raziskati, ali je s pojavom el. avtomobilov pričakovati manj tatvin. Pri raziskovanju smo uporabili primarno in sekundarno deskriptivno metodo za pregled literature s tovrstno tematiko, preučili smo različna stališča in navedbe posamičnih avtorjev iz spletnih virov, revij in člankov v slovenskem in tujem jeziku. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj smo uporabili analitično metodo ter analizo povezanosti ključnih dejavnikov razvoja tehnološkega aspekta z vidika varovanja avtomobilov in dostopne statistike iz področja proizvodnje ter tatvin avtomobilov. Pri iskanju podatkov smo imeli kar nekaj izzivov pri iskanju najnovejših statističnih podatkov in virov, ki bi pomagali pri zaključkih in analizah. Tatvine vozil se v svetovnem merilu vodijo na nivoju policije in ostalih pristojnih institucij, zato so podatki v veliki meri zaščiteni pred zlorabo ter s tem tudi težje dostopni za širšo javnost. Zato smo se pri analizah oprli na podatke, ki so dostopni, vendar morda niso najbolj ažurni, prav tako so se pri različnih relevantnih virih pojavile razlike med podatki.
V zaključnem delu smo preverili, kakšen odstotek proizvodnje zavzemajo el. avtomobili ter kako zaščiteni so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, analizirali smo trenutne trende in statistike na področju tatvin navadnih in el. vozil ter poizkusili osvetliti stanje z evropskega in svetovnega vidika. Raziskali smo, na kakšen način se v okviru EU članice lotevajo izziva tatvin avtomobilov in kakšnih preventivnih ukrepov se lotevajo posamezni proizvajalci avtomobilov. Preverili smo priporočila, s katerimi lahko vsak prispeva k večji varnosti pred tatvino lastnega avtomobila in orodja, ki so na voljo v ta namen. Ugotovili smo, da so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, če štejemo celotni vozni park, el. avtomobili bolj zaščiteni, tako s tehnološkega aspekta kot z vidika načinov, na katere bi lahko izpeljali tatvino el. avtomobila. Če pa primerjamo nivo zaščite bolj naprednih avtomobilov, pa imajo tako električni kot avtomobili na klasični pogon podobne zaščitne mehanizme in se ne da trditi, da so el. avtomobili bolj varni pred tatvino kot drugi. Ugotovili smo tudi, da so z vidika kasnejše preprodaje avtomobilov ali njihovih delov električni avtomobili manj privlačni za tatove, to pa tudi pomeni, da je v prihodnosti pričakovati manj tatvin na področju električnih avtomobilov.
Ključne besede: tatvine, električni avtomobili, varnost pred tatvino, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. Preiskovanje finančne kriminalitete - študija primera Slovenije : doktorska disertacijaPeter Premrl, 2025, doktorska disertacija Opis: V literaturi ni enotne definicije termina finančna kriminaliteta. S časom in razvojem družbe se spreminjajo poimenovanje, definiranje in načini okoriščanja s finančno kriminaliteto. Pogosto se jo enači ali vsaj povezuje z gospodarsko kriminaliteto ali kriminaliteto belih ovratnikov. V doktorski disertaciji je finančna kriminaliteta definirana kot kriminaliteta, v katero se uvrščajo tako deviantna (odklonska) ravnanja, ki jih ni mogoče uvrstiti med najhujše oblike finančne kriminalitete, kot najbolj zahtevna kazniva ravnanja, katerih storilci s posebnim naklepom (dolus coloratus) delujejo v povezavi z institucijami, katerih primarno delovno področje je finančna dejavnost, kakor tudi s tistimi, dejavnost katerih je po naravi stvari izpostavljena visokim tveganjem in malverzacijam s finančnimi sredstvi. V raziskavi, ki smo jo izvedli s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami, smo predstavili odkrivanje in preiskovanje zahtevnih oblik finančne kriminalitete v Sloveniji. Izvedli smo 18 vodenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki, ki so se skozi svojo kariero soočali z odkrivanjem in preiskovanjem finančne kriminalitete ter njenim sojenjem.
Raziskava je pokazala, da glavnina intervjuvancev termin finančna kriminaliteta razume ožje in ga povezuje zgolj s finančnimi institucijami, finančnimi sredstvi, finančnimi posredniki in storilci, ki delujejo znotraj finančnih institucij. Menijo, da je glavna značilnost finančne kriminalitete velika premoženjska korist. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da se je glavnina intervjuvancev skozi svoje poklicno oziroma profesionalno delovanje že soočila s finančno kriminaliteto. Najpomembnejši viri začetnih informacij so dobroverni prijavitelji, tako imenovani žvižgači, prijave oziroma naznanitve oškodovancev, medijske objave in podatki institucij. Med osebnimi značilnostmi storilcev kaznivih ravnanj finančne kriminalitete izstopajo naslednji dejavniki: znanje in dostop do legitimnih centrov odločanja ali neposreden vpliv na odločitve, bolj ali manj razvejana mreža voljnih soudeležencev pri izvrševanju kaznivih ravnanj sostorilcev, pomagačev in drugih pomočnikov, visoko razvit občutek za hazardno tveganje finančne kriminalitete, pogum za kriminalno delovanje, tako rekoč nenasiten pohlep, zvijačnost, finančna sredstva, priložnost ter pravočasne in pomembne informacije, kar seveda vključuje tudi vse pogostejšo rabo novih tehnologij in umetne inteligence pri načrtovanju in doseganju kriminalnih ciljev. Med najpogosteje izpostavljenimi aktivnostmi in ukrepi za preiskovanje finančne kriminalitete so bolj intenzivna mednarodna izmenjava podatkov, znanja in praktične izkušnje, s poudarkom na usklajenosti med posameznimi institucijami in organi, ter mednarodno izobraževanje tožilcev na področju gospodarske kriminalitete. Glavnina intervjuvancev meni, da imajo na področju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete največje pristojnosti in visok ugled v družbi slovenska policija, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče Republike Slovenije, tožilstvo in sodišča.
Ugotovitve doktorske disertacije so uporabne za raziskovalce finančne kriminalitete, saj v Sloveniji ni na voljo empirično podprtih del, ki tematiko finančne kriminalitete obravnavajo na znanstveni način. Doktorska disertacija tako predstavlja redek prispevek h kvalitativnemu analiziranju odkrivanja in preiskovanja finančne kriminalitete v Sloveniji.
Ključne besede: beloovratniška kriminaliteta, finančna kriminaliteta, finančne goljufije, odkrivanje finančne kriminalitete, preiskovanje finančne kriminalitete
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (3,51 MB) |
3. Financiranje nevladnih organizacij : magistrsko deloEva Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so nevladne organizacije pogosto ključni akterji pri zagotovitvi podpore različnim žrtvam, raziskovanju nepravilnosti in promociji etičnega vedenja. So pomemben del legitimnega mehanizma asimilacije javnosti v demokratični družbi. Po Zakonu o nevladnih organizacijah so – društva, ustanove, zasebni zavodi – neprofitne, nepridobitne in neodvisne od drugih subjektov, kar pomeni, da so si v skladu z njihovim delovanjem za svojo eksistenco same dolžne zagotoviti vir financiranja, in sicer zasebni ali javni.
Ravno zaradi njihove narave, ad hoc delovanja in avtonomije se lahko pojavljajo vprašanja o transparentnosti in potencialni povezanosti z nepravilnostmi njihovih finančnih virov.
V magistrskem delu zato raziskujemo specifične vidike financiranja nevladnih organizacij, ki bi utegnile delovati na področju kriminalitete belega ovratnika oz. nezakonitega pridobivanja sredstev. Osredotočamo se na analizo virov financiranja, vključujoč javne subvencije, donacije zasebnikov ipd.
Proučujemo, kako lahko določeni finančni tokovi vplivajo na delovanje in njihovo neodvisnost.
Z analizo primerov zlorab ugotavljamo, da so nekatere nevladne organizacije vpete v sisteme, ki omogočajo ali olajšujejo kriminalne dejavnosti belega ovratnika. Pod pretvezo dobrega namena se lahko izvajajo tudi kriminalna dejanja, kar sproža polemike glede zaupanja javnosti v organizacijo, hkrati pa je treba manko nadomestiti. Zato na koncu delo vsebuje predlog strategije izboljšav nadzora nad financiranjem.
Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, kriminaliteta belega ovratnika, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. New development bank: analiza tveganj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElvis Dedić, 2025, diplomsko delo Opis: New development bank (NDB) je večstranska finančna institucija, ki so jo leta 2015 ustanovile države BRICS. Njen namen je financiranje infrastrukturnih projektov in projektov trajnostnega razvoja v državah BRICS in drugih nastajajočih tržnih gospodarstvih ter državah v razvoju. Kar zadeva glavne razloge za ustanovitev skupine in tudi za začetek izvajanja NDB, gre v bistvu za skupni interes za reformo arhitekture globalnega upravljanja. Po njihovem mnenju uveljavljene mednarodne organizacije, ki jih vodijo zahodne sile, predvsem tiste, ki so vključene v brettonwoodsko strukturo, tj. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ne predstavljajo več trenutne globalne porazdelitve moči. Namen NDB je torej odpraviti pomanjkanje infrastrukturnih naložb in financiranja, ki ogroža svetovno gospodarstvo, zlasti države v razvoju, hkrati pa povečati njihov glas v globalnih zadevah.
Tri največja tveganja, ki jih prevzemajo banke, so kreditno tveganje, tržno tveganje in operativno tveganje. Strategije za ublažitev vključujejo diverzifikacijo, prakse upravljanja tveganj in regulativne zahteve za zagotavljanje stabilnosti in odpornosti bančnega sistema. Banke so torej izpostavljene različnim tveganjem. Zaradi velikosti bank, kot je na primer New development Bank, lahko prevelika izpostavljenost tveganju povzroči propad banke in vpliva na milijone ljudi. Zato želimo v nalogi predstaviti in analizirati glavne dejavnike tveganj, ter kako se lahko te prepreči.
Ključne besede: banke, analiza tveganja, New development bank (NDB), BRICS, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (652,95 KB) |
5. Socialni inženiring na internetu : magistrsko deloBlerta Bajrami, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni inženiring, v katerem se od internetnega uporabnika z manipulacijo pridobi in zlorabi njegove zasebne informacije, predstavlja resno grožnjo v kibernetskem okolju. Ker je človek zaupljive narave, predstavlja lažjo »tarčo« za razkritje zasebnih podatkov, socialni inženirji pa tudi postajajo vse bolj profesionalizirani. Še pred napadom izvedejo obsežno raziskavo svoje žrtve, vešči so psihološke manipulacije, komuniciranja, prepoznavanja čustev in vedenja, zato si zlahka pridobijo zaupanje svoje žrtve. Uporabniki interneta in podjetja zaradi socialnega inženiringa utrpijo veliko škode. Napadena podjetja so v povprečju izgubila 130.000 dolarjev zaradi uničenih podatkov in drugih zlorab. Zaskrbljujoč je nad 90-odstotni delež socialnega inženiringa v kibernetskem okolju. Učinkovitost gre pripisati enostavnosti izvedbe, profesionaliziranosti socialnih inženirjev, razvoju digitalizacije in tudi pojavu umetne inteligence. Med 34 obravnavanimi primeri socialnega inženiringa v svetu je najodmevnejši in finančno največji primer napada na podjetji Google in Facebook med leti 2013 in 2015, katerega vrednost ocenjujejo na rekordnih 121 milijonov dolarjev. Najpogostejša oblika napada socialnih inženirjev tako v svetu kot v Sloveniji predstavlja »ribarjenje«, pri katerem se preko telefonskih klicev, e-pošte, lažnih spletnih mest ali oglasov zavede žrtev in od nje pridobi občutljive in zaupne informacije, kot so podatki o kreditni kartici, zavarovanju, polnem imenu, naslovu ipd. Zaradi kompleksnosti izvedenih napadov ter kombiniranja več oblik napadov obramba pred socialnim inženiringom ni enostavna, se je pa možno s krepitvijo previdnostnega vedenja preventivno usmeriti. Okrepiti je potrebno osveščanje in ozaveščanje uporabnikov interneta glede socialnega inženiringa ter v podjetjih vzpostaviti zanesljive varnostne politike.
Ključne besede: socialni inženiring, kibernetska varnost, napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. Načrt integritete kot odraz integritete organizacij v SlovenijiJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Ključne besede: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (404,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Organizirana kriminaliteta na Japonskem : magistrsko deloBlaž Bohinc, 2024, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu analiziramo področje organiziranega kriminal na Japonskem, z večjim poudarkom na posebni obliki te kriminalitete, ki je specifična za to državo in se imenuje jakuza. Gre za posamezne skupine, ki so se začele razvijati v 17. stoletju in so vrhunec svoje moči dosegle v drugi polovici 20. stoletja, kjer je bilo njihov vpliv mogoče čutiti skozi celotno japonsko družbo, kar pomeni tudi v samem političnem vrhu države in v tudi globoko v ekonomskih sferah japonske družbe. Vse to je pomenilo, da so te skupine na določni točki moderne japonske zgodovine, v tej državi imele izjemno velik političen vpliv in družbeno moč ter so hkrati razpolagale z izjemno obsežnimi finančnimi sredstvi. Prav tako so te skupine, zaradi določenih potekov dogodkov skozi njihov zgodovinski razvoj, v japonski družbi uživale poseben ugled in prepričanje, da je njihova prisotnost v tej družbi nujno potrebna za njeno nemoteno delovanje. Vendar je med sedemdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja prišlo do popolnega zasuka v takšnem razmišljanju s strani širše japonske populacije, kar je bila posledica določenih dogodkov, ki so tudi opisani v tem zaključnem delu. V povezavi s tem, prav tako raziščemo načine s katerimi se je japonska država začela spopadati s to problematiko in skušamo oceniti njihovo učinkovitost. Za potrebe te magistrske naloge tudi analiziramo glavna področja, na katerih so aktivne skupine organiziranega kriminala na Japonskem ter njihovo delovanje na mednarodnem področju in stanje teh skupin v današnjem času. V zadnjem delu te naloge tudi preučimo delovanje medijev v povezavi z organiziranim kriminalom na japonskem, kjer predstavimo večplastno vlogo, ki so jo mediji sprva igrali pri ustvarjanju pozitivne podobe skupin jakuz v japonski družbi. Prav tako analiziramo vlogo medijev v kasnejšem obdobju, kjer so le-te igrali pomembno vlogo pri razkritju dejanskega stanja organiziranega kriminala v državi in posledično pri spremembi pogleda na to tematiko s stani japonske javnosti.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, jakuza, Japonska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,80 MB) |
8. Skupne in specializirane preiskovalne skupine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Ambrožič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem preučila skupne in specializirane preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od preiskovalnih tehnik, ki jih organi kazenskega pregona uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Ugotovila sem tudi, kako se ustanovijo skupine, kaj je potrebno in kdo vse sodeluje pri sestavi. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu sem opisala kaj so skupne preiskovalne skupine, kako delujejo, kdo sodeluje pri preiskavah, prav tako sem to storila za specializirane preiskovalne skupine. V drugem delu pa sem raziskovala ali obstajajo razlike v namenu, sestavi, področju delovanja, uporabljanju metod, pravni podlagi, logistiki in upravljanju, izzivih in omejitvah, ter sem ugotovila, da razlike obstajajo, ter da imajo oboje skupine svoje prednosti in izzive. Opisala pa sem tudi nekaj primerov skupnih preiskovalnih skupin v katerih je v raziskavah pomagala tudi Slovenija, oziroma je bil Slovenija tarča raziskave. Slovenija je uspešno sodelovala v več preiskavah skupnih preiskovalnih skupin in je Evropi pripomogla k zatrtju več kriminalnih združb na različnih področjih, kot so trgovina z prepovedanimi drogami, ljudmi in orožjem. Poleg skupnih in specializiranih preiskovalnih skupin, pa sem opisala tudi nekaj drugih preiskovalnih skupin, ki se osredotočajo na različne vrste kaznivih dejanj.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, preiskovalne skupine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (623,79 KB) |
9. Goljufije s pametnimi pogodbami : magistrsko deloLuka Modic, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bilo podrobno proučeno pojavljanje prevar s pametnimi pogodbami in kriptovalutami. Finančne prevare so spremljale človeštvo že vsaj od srednjega veka, ko so storilci izkoriščali vojne in se izdajali za bogate vojne ujetnike, da bi zbirali denar od nevednežev. Z razcvetom interneta so se te goljufije preselile na splet, kjer so njihov razvoj omogočili predvsem elektronska pošta in socialna omrežja.
Sprva so storilce omejevale možnosti prenosa denarja od žrtve k njim, vendar pa je pojav kriptovalut, nevidnega, virtualnega plačilnega sredstva, ki ga omogočajo internet in računalniki, prinesel tudi izvedbo hitrih plačil brez nadzornikov ali posrednikov. Ta inovacija je omogočila tudi pojav posebnih programov, ki se imenujejo pametne pogodbe.
V raziskavi so analizirane različne vrste prevar, ki so pogoste v svetu decentraliziranih financ (DeFi). Poseben poudarek je bil namenjen naravi pametnih pogodb, njihovi decentralizirani strukturi in ranljivosti za zlorabe. Ugotovljeno je, da pametne pogodbe odpravljajo potrebo po posrednikih ter omogočajo neposredno avtonomno izvrševanje pogodbenih določil. Kljub temu pa so obravnavane tudi inherentne nevarnosti in ranljivosti teh digitalnih orodij.
Raziskava je identificirala specifične goljufive aktivnosti, povezane s pametnimi pogodbami, kot so ustvarjanje in nenadno izginotje projektov, manipulacija z zalogo kovancev ter izvrševanje skritih funkcij v pogodbah. Ocenjeni so gospodarski vplivi teh prevar na posameznike in širše finančne sisteme. Predstavljene so študije primerov, ki prikazujejo različne tehnike prevar, kot so Ponzijeve sheme in napadi s phishingom. Obravnavani so bili tudi izzivi pri regulaciji in varnosti pametnih pogodb zaradi pomanjkanja standardiziranega nadzora. Zaključeno je bilo, da kljub pomembnim prednostim pametnih pogodb njihova potencialna zloraba zahteva temeljit nadzor in robustne varnostne ukrepe.
Ključne besede: kriptovalute, pametne pogodbe, finančne prevare, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (767,22 KB) |
10. Nabava zaščitne in medicinske opreme v času epidemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKlemen Ahlin Rezar, 2024, diplomsko delo Opis: Beloovratniško kriminaliteto oziroma kriminaliteto belih ovratnikov je leta 1939 prvič predstavil Edwin Hardin Sutherland. Vse od takrat je beloovratniška kriminaliteta predmet raziskovanja mnogih sociologov. Mnogi so ta pojem raziskovali in vodili razpravo o tem, kaj vse je treba vključiti v to kategorijo. Do danes še vedno ni enotne definicije tega pojma. Mnenja raziskovalcev in različnih avtorjev so si različna, vendar se kljub temu prekrivajo v nekaterih vidikih. Različni avtorji in raziskovalci jo definirajo na različne načine, skozi različne poglede in merila. Bolj ali manj pa se vsi strinjajo, da gre pri beloovratniški kriminaliteti za kršitev etike določenega poklica oziroma da gre za zakonske kršitve in kršitve standardov, ki jih posamezniki zagrešijo z opravljanjem svojega poklica. Čeprav gre pri beloovratniški kriminaliteti za nenasilna dejanja, vseeno obstajajo žrtve, ki jih prizadene. Znake kriminalitete belih ovratnikov je bilo zaznati tudi
pri urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme med epidemijo covida-19. Med pisanjem diplomskega dela smo ugotovili, da je pri posameznih preučenih primerih nabav prišlo do nepravilnosti oziroma kršitev različnih zakonov. Te kršitve so posamezniki zagrešili v sklopu svojega poklica. Kršitve zakonov v sklopu opravljanja poklica pa uvrščamo v kategorijo kriminalitete belih ovratnikov. Takšne kršitve je nujno treba raziskati, saj poleg finančne škode
povzročajo tudi ogromno družbeno škodo.
Ključne besede: beloovratniška kriminaliteta, zaščitna oprema, medicinska oprema, nabava, Covid-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (797,60 KB) |
