| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 300
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poznavanje in zadovoljstvo z delom Komisije za preprečevanje korupcije med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je ugotoviti, kako prebivalci Pomurja poznajo Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in kako so zadovoljni z njenim delom. Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del na področju preprečevanja korupcije, na podlagi katere je bil oblikovan vprašalnik. Z uporabo statističnega orodja SPSS so opravljene statistične analize, s pomočjo katerih smo lahko uspešno odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovitve: Med izpraševanci Pomurja na (ne)zadovoljstvo z delom KPK najbolj vplivata ocena sodelovanja KPK z drugimi institucijami in ocena profesionalnosti ter integritete. Ugotavljamo, da na (ne)zadovoljstvo z delom KPK nimata vpliva ocena narave njenega dela in zaznava korupcije v Pomurju. Omejitve/uporabnost raziskave: Vzorčenje v naši raziskavi ni bilo opravljeno verjetnostno, zato rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Zaradi krajšega časa zbiranja podatkov je naš vzorec dokaj majhen (N = 164). Praktična uporabnost: Raziskovalni model in rezultati predstavljajo zelo dobro izhodišče za prihodnje raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mnenja, ki izhaja iz rezultatov naše raziskave. Izvirnost/pomembnost prispevka: Tovrstna raziskava v Sloveniji še ni bila opravljena, kar predstavlja izvirnost prispevka na tem področju in spodbuja predvsem mlade raziskovalce za raziskovanje mnenja prebivalcev o tovrstnih institucijah in raziskovanju dejavnikov, ki oblikujejo takšno mnenje ter posledično omogoča izboljšave.
Keywords: korupcija, preprečevanje, Komisija za preprečevanje korupcije, zadovoljstvo z delom, Pomurje
Published: 06.09.2021; Views: 79; Downloads: 3
.pdf Full text (450,08 KB)
This document has many files! More...

2.
Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete
Jasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Published: 06.09.2021; Views: 91; Downloads: 3
URL Link to file
This document has many files! More...

3.
Criminal justice and security in Central and Eastern Europe
2021, other monographs and other completed works

Abstract: Conference proceedings consist of abstracts of conference papers presented at the 13th international biennial conference on Criminal Justice and Security in Central and Eastern Europe organised by the Faculty of Criminal Justice ans Security of the University of Maribor, Slovenia. The conference was held online between 13 and 15 September 2021. A lead topic of the conference is rural criminology and perspectives such as deviance, crime and social control activities, and provision of safety ans security. At the conference, 68 papers were presented by 116 authors from 22 countries. A celebration of the 25th anniversary of the international biennial conference took place. The conference proves an active and fruitfull international research activities of the Faculty of Criminal Justice and Security of the University of Maribor.
Keywords: criminal justice, criminal justice and security studies, criminology, conference, Central and Eastern Europe. rural criminology
Published: 13.08.2021; Views: 112; Downloads: 17
.pdf Full text (6,61 MB)
This document has many files! More...

4.
Država Slovenija in globalna ekonomska kriza
Bojan Dobovšek, Brane Ažman, Boštjan Slak, 2015, published scientific conference contribution (invited lecture)

Abstract: Kritična znanost razloge in vzroke trenutne finančne krize vidi v deviantnem vedenju finančnega sektorja in finančnih institucij z zmožnostjo (ne)formalnega vplivanja. Metaanaliza tujih in domačih virov v prispevku predstavlja (kritične) poglede in izhodišča analiziranih avtorjev. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo velik kapital oziroma vrednosti. Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, takšno, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi trenutnimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki zdravijo simptome, ne bolezni, ta članek osvetljuje probleme, ki si zaslužijo vso pozornost, če želimo nastalo stanje ustrezno sanirati. Namenjen je splošni družbeni razpravi, v kateri morajo sodelovati tudi jezikoslovci, literati in kulturniki.
Keywords: finančna kriminaliteta, finančna kriza, sistemska korupcija, socialne mreže, klientelizem
Published: 28.07.2021; Views: 141; Downloads: 3
URL Link to full text

5.
Organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški
Maja Krznar, 2021, master's thesis

Abstract: Tema tega magistrskega dela je organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški. Na začetku je opisana organizirana kriminaliteta na svetovni ravni, in sicer zgodovina organizirane kriminalitete po svetu, najpomembnejše organizirane kriminalne skupina na svetu ter nekatere institucije in agencije, ki se proti organizirani kriminaliteti borijo na globalni ravni. Kot naslednje je obdelana organizirana kriminaliteta na Balkanskem polotoku, s ciljem čim bolj dostopne in razumljive vsebine za bralca in interesenta, ki morda še ni dojel velike vloge relativno majhne Hrvaške v verigi aktivnosti organizirane kriminalitete na svetovni ravni. V tem delu magistrske naloge je geografsko opisana t. i. Balkanska pot ali Balkanska ruta raznoraznih vrst kriminalitet. Da bi bilo doživetje popolno, so navedeni tudi drugi vidiki pomembnosti Balkanske poti, skozi sodobno balkansko zgodovino pa vse do danes. Vse to nas usmerja na predmet našega raziskovanja – Republiko Hrvaško. Nacionalna ali nadnacionalna kriminaliteta, kombinacija obeh vrst kriminalitet, vse to je prisotno na Hrvaškem. Razpad bivše države Jugoslavije. Domovinska vojna. Vojni oportunizem. Evropska unija. Migrantska kriza. Tu se že lahko vrnemo v predhodni segment in zaključimo, da smo imeli prav, ko smo Balkansko pot postavili v kategorijo ključnih dejavnikov pri obravnavi organizirane kriminalitete na Hrvaškem, zato ker je prav ta Balkanska pot spremenljivka, ki je stalno aktivna in je v korelaciji z določenimi oblikami organizirane kriminalitete, saj velik del te poti poteka prav čez hrvaško ozemlje in je v tem magistrskem delu pogosto omenjena kot pomemben dejavnik za uresničitev kriminalnih aktivnosti. Ta pot je bila aktivna že v bivši državi, bila je aktivna tudi v vojnem času v devetdesetih letih 20. stoletja, in je aktivna tudi danes – vsekakor jo stopnjuje tudi migrantska kriza izpred petih, šestih let. Vendar, kar se tiče sosednjih držav, glavnina migrantske krize ni na Hrvaškem, temveč v sosednji Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kar pa za organizirane kriminalne skupine nikoli ni bila ovira. Da dobro sodelujejo tudi v času vojne, brez ozira na verska prepričanja ali nacionalno pripadnost, tudi o tem smo se lahko prepričali pri nastajanju tega magistrskega dela. Z metodo znanstvenega intervjuja v okviru raziskovalnega dela te magistrske naloge smo pridobili podatke, spoznanja in informacije s strani pravnih strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Omembe vredno je, da sta obe državi pogosto ključni, kar se tiče lokacije izvajanja kaznivih dejanj iz domene nadnacionalne kriminalitete, ker se sodelovanje organiziranih kriminalnih skupin, kot smo že omenili, ne ozira na vero in narodnost. V nekem sociološko-filozofskem in filantropskem smislu bi bil tak odnos vreden celo pohvale, ko pa je v konotaciji in s ciljem najtežjih kaznivih dejanj – je pomen negativen, ker otežuje zaznavanje in spremljanje v kriminalističnem smislu. Z znanstveno metodo raziskovanja obstoječe literature in z obema intervjujema smo dobili celotno sliko in opis tistega kar nas je zanimalo, in to je pravni in institucionalni okvir boja proti organizirani kriminaliteti na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami ter pojavne oblike organizirane kriminalitete na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami.
Keywords: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Hrvaška, magistrska dela
Published: 18.06.2021; Views: 1607; Downloads: 57
.pdf Full text (2,00 MB)

6.
Organizirana kriminaliteta v logistiki
Nastja Slivniker, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sta predstavljena pojma logistika in organizirana kriminaliteta ter njuno medsebojno prepletanje. Svetovna menjava blaga se bo še naprej vsako leto višala in večala. Posledično se bodo razvile nove metode in poti v transportu blaga in posledično bodo nastale tudi nove oblike organizirane kriminalitete. S pojavom globalizacije, v današnjem svetu je obvladovanje tveganj v logistiki vse bolj potrebna, saj je porast tveganja vse višja. Sama problematika se začne s svetovno globalizacijo, ki prenaša velike premike blaga in ljudi iz enega konca sveta na drugega oziroma po celotnem svetu. Zaradi velike količine blaga, ki dnevno potuje po svetovnih morjih, cestah ali zraku je zelo povečana tudi možnost organiziranega kriminala na vseh področjih logističnih dejavnosti. Organizirana kriminaliteta je povezana z večino prevoznih sredstev (letala, kamioni, ladje) kot tudi z različnimi ljudmi, ki so povezani dnevno z vsemi logističnimi dejavnostmi (skladiščniki, cariniki, deklaranti, policisti na mejah, prevozniki, vozniki, zdravstveni delavci, inšpekcijske službe ipd.). Organizirana kriminaliteta je eden večjih problemov dan danes, saj ga je zelo težko odkriti.
Keywords: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta v logistiki, logistika, kriminal, transport
Published: 18.06.2021; Views: 186; Downloads: 87
.pdf Full text (722,90 KB)

7.
Rotterdam kot vstopna točka za prepovedane droge
Vid Vrstovšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Prepovedane droge so snovi, ki po vnosu v človeško telo povzročajo psihološke in fizične spremembe na človeku. Uporaba prepovedanih drog je v današnjih dneh precej razširjena predvsem zaradi relativno lahke dostopnosti in nabave. Dostopnost in nabava prepovedanih drog je tesno povezana z njenim uvozom. Večina prepovedanih drog je uvoženih skozi večja državna pristanišča in letališča. Rotterdam je zaradi svoje odlične strateške lege, dobre infrastrukture in svojih geografskih specifikacij odlična točka za razvoj organiziranega kriminala in odlična vstopna točk prepovedanih drog v Evropo. V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili določene pojme, ki se skozi nalogo pojavljajo večino časa. V prvem delu naloge smo se osredotočili na trende prepovedanih drog na Nizozemskem in njihov uvoz. Našteli smo izvorne države, iz katerih prihaja večina droge in opisali načine tihotapljenja drog, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine. Našteli in s pomočjo statističnih podatkov smo opisali nekaj najpogosteje uporabljenih drog na Nizozemskem. S tortnim diagramom smo prikazali delež uporabnikov petih najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in jih primerjali z mednarodnim povprečjem. V drugem delu naloge smo se osredotočili na pristanišče Rotterdam, opisali njegovo geografsko lego in njegove značilnosti. Našteli in opisali smo glavne organe oblasti, ki skrbijo za brezhibno delovanje celega kompleksa in njegovo varnost. Opisali smo, kako se pristaniške oblasti trudijo zagotavljati varnost v pristanišču in metode, s katerimi odkrivajo nelegalne pošiljke. Dotaknili smo se tudi prodajalcev in kupcev drog na območju Rotterdama. Opisali smo njihove značilnosti (življenjski slog, izobrazba, zaposlitev), njihovo vlogo v svetu drog in nekatere njihove zgodbe. V zadnjem delu naloge smo se posvetili preventivnim in operativnim ukrepom v domeni Evropske unije. Omenili in opisali smo nekaj agencij in programov v domeni Evropske unije, ki so aktivni na področju organiziranega kriminala in posledično prepovedanih drog.
Keywords: diplomske naloge, prepovedane droge, trgovanje s prepovedanimi drogami, uvoz prepovedanih drog, Rotterdam
Published: 07.06.2021; Views: 151; Downloads: 47
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
Organizirana kriminaliteta in izterjava
Špela Žust, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Keywords: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Published: 04.05.2021; Views: 136; Downloads: 35
.pdf Full text (1,40 MB)

9.
Kriminalistični vidiki predkazenskega postopka v primeru zlorabe dovoljenj za prebivanje - združitev družine
Gregor Kopinč, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin.
Keywords: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek
Published: 07.02.2021; Views: 204; Downloads: 55
.pdf Full text (601,50 KB)

10.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Keywords: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Published: 21.01.2021; Views: 721; Downloads: 146
.pdf Full text (6,91 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica