| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezave med vodstvom in dimenzijami varnostne klime v izbrani zdravstveni organizaciji
Tina Ojsteršek, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Nobena organizacija ni tako dinamična kot zdravstvena organizacija, ki je varnostno kritična organizacija, za katero je značilno, da je to organizacija z velikim potencialom za stres, nesreče in poškodbe. Ustvarjanje varnega delovnega okolja vpliva na pripravljenost zaposlenih, da upoštevajo varne prakse, in lahko izboljša njihovo pozitivno dojemanje varnosti svojega delovnega okolja. Varnostna klima je večdimenzionalni in večnivojski pojav: zaznave o številnih vidikih delovnega okolja se lahko delijo med ekipami, organizacijami in drugimi kolektivi. Metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabljena je bila metoda anketiranja. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med izvajalce zdravstvene nege v izbrani zdravstveni organizaciji. Vrnjene in izpolnjene vprašalnike smo nato analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Glede na podatke ugotavljamo, da imajo v obravnavanem zdravstvenem domu pozitivno varnostno klimo. Ugotovili smo močno povezanost vodenja z varnostno klimo. Vodenje je povezano s tremi od štirih dejavnikov varnostne klime, in sicer z delovnimi pogoji, zadovoljstvom pri delu in timsko klimo, ni pa povezano s prepoznavanjem stresa. Razprava in zaključek: Vodstvo na področju varnosti lahko dejansko pozitivno vpliva na varnostno klimo in glede na rezultate drugih raziskav tudi na varnostno učinkovitost.
Ključne besede: varnost, zdravstvena organizacija, vodenje, varnostna klima
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Spoprijemanje vodje negovalnega tima z zdravstvenim absentizmom
Vita Klobučar, 2023, magistrsko delo

Opis: V delovnem okolju, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je tudi večja verjetnost, da bo prisotnega manj zdravstvenega absentizma. Z lastno raziskavo smo tako želeli ugotoviti, kako absentizem posredno in neposredno vpliva na vodjo oddelka ter preostali negovalni tim. Metode: uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji raziskovanja na podlagi polstrukturiranega intervjuja med vodji 5 oddelkov terciarnega zavoda. Pridobljene odgovore smo analizirali s pomočjo kod in kategorij. Iz deskriptivnih kod smo ustvarili 8 tem in 19 podtem, ki smo jih predstavili tabelarično. Rezultati: absentizem je v raziskanih oddelkih terciarnega zavoda pogosta težava. Najpogostejši vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni zaposlenih, odsotnosti zaradi nege otrok ter psihofizične bolezni kot posledica preobremenjenosti na delovnih mestih. Vodje se največkrat poslužijo prerazporeditev, ki pa niso vedno lahko obvladljive, kar se nemalokrat zrcali na kakovosti opravljenega dela. Vodje največkrat ocenjujejo, da je vzrok za problematiko absentizma predvsem pomanjkanje kadra. Razprava in sklep: skrb za zdravo delovno okolje in odnose ima voditeljstvo, ki je prvo odgovorno za ukrepe na področju zmanjšanja pojava zdravstvenega absentizma.
Ključne besede: odsotnost z dela, zdravstveni delavec v zdravstveni negi, izgorelost, bolniški stalež
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Ključne besede: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Dejavniki stresa v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu
Mojca Čater, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Narava delovnih mest v zdravstveni negi se nenehno spreminja zaradi tehnološkega razvoja, družbenih značilnosti, potreb prebivalstva. Stres na delovnem mestu ogroža zadovoljstvo zaposlenih, njihovo zdravje in uspešnost ter učinkovitost organizacij. V magistrskem delu smo ugotavljali zadovoljstvo pri delu zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu, njihovo doživljanje stresa pri delu ter povezavo med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni in namenski. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik. Nanj je odgovorilo 98 zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s programom IBM SPSS, V22.0. Rezultati: Respondenti so pri svojem delu zadovoljni (M=3,6 ± 0,59), najbolj so zadovoljni z delovnim časom (M=4,11 ± 0,82) , najmanj s plačo (M=2,91 ± 1,00). Njihovo doživljanje stresa pri delu je srednje prisotno (M=2,90 ± 0,65), največ zaradi informacijsko-komunikacijskega sistema (M=3,44 ±0,90). Ugotovili smo, da obstaja povezava med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu (p=0,000). Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave kažejo, da je slaba organizacija dela v zdravstveni negi povezana z zadovoljstvom pri delu, manj zadovoljni so tisti respondenti, ki so ocenjevali višjo prisotnost slabe organizacije dela. Zadovoljstvo zaposlenih in dejavnike stresa v zdravstvenih organizacijah je smiselno spremljati, meriti, vrednotiti.
Ključne besede: dejavniki stresa, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
The Importance of Monitoring the Work-Life Quality during the COVID-19 Restrictions for Sustainable Management in Nursing
Mateja Lorber, Mojca Dobnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this study was to investigate the work-life quality and related workplace factors of nursing employees working in hospitals during the COVID-19 restrictions. Employees in nursing carry out nursing care at various levels of healthcare. Work-life quality refers to an individual’s feelings concerning work and outcomes and depends on different working characteristics and conditions. Quantitative research based on a cross-sectional study was used. This cross-sectional study included 486 employees in nursing from four Slovenian acute care hospitals. The results showed that most employees in nursing assessed the work-life quality on a moderate level: 76% were satisfied with their work, and 89% assessed their well-being at the workplace as positive. Considering the leaders’ support, the number of patients, adequate information, teamwork, working position, use of days off, and equipment for safe work, we can explain the 53.5% of the total variability of work-life quality. We also found that work-life quality had an essential effect on well-being at the workplace (β = 0.330, p < 0.001) and work satisfaction (β = 0.490, p < 0.001) of employees in nursing. Work-life quality refers to an employees’ feelings about their workplace, and its monitoring is important for higher employees’ well-being and health. For management and policymakers in nursing, it is important to design strategies to ensure an adequate number of competent employees and establish a supportive leadership system. Work-life quality is an important factor in the recruitment and retention of the nursing workforce. Flexible working conditions and policy changes can improve work-life quality and balance. Nursing management must understand the influencing factors of work-life quality to improve nursing employee retention strategies.
Ključne besede: hospital, work-life quality, nursing, well-being, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 27.11.2023; Ogledov: 297; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (308,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19
Anastasija Dvanajščak, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

7.
Kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom
Julija Puhan, 2023, diplomsko delo

Opis: Atopijski dermatitis je pogosta, nenalezljiva, kronična vnetna kožna bolezen, ki se v večini primerov začne v otroštvu in lahko vztraja tudi v odraslosti. Bolezen povezujemo s suho, srbečo in z razdražljivo kožo, zanjo so značilna obdobja izboljšanj ter poslabšanj. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z izbranega področja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo iskalnega niza smo v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl, Medline in Cochrane Library poiskali ustrezne članke ter jih vključili v zaključno delo. Rezultati: Za končno analizo smo izbrali enajst ustreznih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Na osnovi izbranih raziskav smo ugotovili, da je kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom okrnjena. Bolezen je za bolnika predvsem psihično zelo obremenjujoča, saj povzroča duševne težave, kot so tesnoba, depresija, družbena izolacija in stigmatizacija. Bolniki se soočajo z motnjami spanja, omejeno telesno aktivnostjo in s splošnim nezadovoljstvom. Pogosto bolezen vpliva tudi na socialne stike in družinsko življenje ter povzroča finančno obremenitev za bolnika. Razprava in zaključek: Za izboljšanje kakovosti življenja je pomembno, da se oboleli izogibajo sprožilnim dejavnikom bolezni in upoštevajo ustrezno preventivo za izboljšanje stanja. Ključno je tudi, da je širša javnost seznanjena z boleznijo in njenimi simptomi. Prav tako je izjemnega pomena, da zdravstveni delavci z izobraževanjem in s psihično podporo pomagajo pacientom izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: atopijski dermatitis, kakovost življenja, otroci, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1018,77 KB)

8.
Intervencije za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s COVID-19
Betka Špalir-Kujavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen 2019 pri kritično bolnih povzroča hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Zadostna oksigenacija je za preživetje teh pacientov ključnega pomena. Ker invazivna mehanska ventilacija za zagotavljanje zadostne oksigenacije v večini primerov ne zadostuje, želimo z zaključnim delom predstaviti tri najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 ter jih medsebojno primerjati. Metode: Uporabili smo deskriptivno-opisno metodo delo. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo pregledali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Wiley Online Library in ScienceDirect. Iskanje literature z vključitvijo in izključitvijo smo prikazali po priporočilih PRISMA. Članke smo kritično ocenili, razvrstili po hierarhiji dokazov in predstavili v obliki tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Našli smo osem raziskav na temo pronacije, tri raziskave na temo bronhoskopije ter pet raziskav na temo inhalacijski dušikov oksid. Ugotovili smo, da je pronacija izmed izpostavljenih intervencij za izboljšanje oksigenacije kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 najpogosteje uporabljena in najbolj učinkovita. Kombinacija intervencij za izboljšanje oksigenacije se je izkazala kot reševalno zdravljenje pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 s hudo obliko akutnega respiratornega distresnega sindroma. Razprava in zaključek: Pronacija je za izboljšanje oksigenacije in hitrejše okrevanje najučinkovitejša. Bronhoskopija je izmed izpostavljenih intervencij najmanj raziskana.
Ključne besede: pacienti s koronavirusno boleznijo 2019, oksigenacija, bronhoskopija, pronacija, dušikov oksid
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (909,78 KB)

9.
Luskavica in kakovost življenja odrasle osebe
Monika Marčič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Luskavica je nenalezljiva kronična vnetna bolezen, pri kateri je veliko negativnih vplivov na kakovost življenja. Patofiziologija bolezni vključuje komponente prirojenega in prilagoditvenega imunskega sistema, genetike ter okolja. Namen zaključnega dela je bil, raziskati, kako odrasle osebe z luskavico zaznavajo kakovost življenja. Metode: Izvedli smo narativni pregled s področja luskavica in kakovosti življenja odrasle osebe. Literaturo na raziskovalno tematiko smo iskali v PubMed, Cinahl, Science Direct. Uporabili smo opisno metodo dela. Članke smo razvrstili glede na hierarhijo znanstvenih dokazov. Rezultati: V analizo smo vključili osem raziskav. Na podlagi pregleda raziskav smo ugotovili, da luskavica močno vpliva na kakovost življenja odrasle osebe, kar ima posledice v vsakdanjem življenju. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da ima bolezen negativen vpliv na kakovost življenja posameznika, kar pa predstavlja veliko finančno breme ter poslabša psihično stanje posameznika. Potrebno bi bilo večje ozaveščanje okolice o bolezni in njenih znakih, kar bi pripomoglo k boljši kakovosti življenja osebe, ki ima luskavico.
Ključne besede: luskavica, kakovost življenja, odrasli
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (637,54 KB)

10.
Organizacija timskega dela na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok
Anja Klopčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (863,23 KB)

Iskanje izvedeno v 19.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici