| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestre
Larisa Žula, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (548,84 KB)

2.
Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primera
Adrijana Klep, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno. Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (912,82 KB)

3.
Poznavanje pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacije med bolniki s kopb
Lara Fidler, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Za zdravljenje KOPB se pogosto uporabljajo vdihovalniki, zato smo v magistrskem delu predstavili KOPB ter raziskali, kako bolniki poznajo vdihovalnike ter rokovanje z njimi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov s KOPB v eni izmed internističnih ambulant za pljučne in alergijske bolezni. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Uporabili smo deskriptivne statistične metode. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 40 % bolnikov kadi ter da imajo vsi anketirani bolniki predpisano inhalacijsko zdravilo za vdihovanje. 55 % bolnikov ne pozna stranske učinke zdravila. Bolniki ne poznajo pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacij, kljub temu pa so zadovoljni (65 %) s svojim zdravilom (vdihovalnikom, embalažo, načinom rokovanja). Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da obstaja veliko vrst vdihovalnikov z različnimi snovmi, ki jih vsebujejo, zato je bistvenega pomena osveščenost bolnika pred prvo uporabo ter vmesno preverjanje znanja o pravilni uporabi. Pri tem naj sodeluje celoten interdisciplinaren tim.
Ključne besede: KOPB, medicinska sestra, bolnik, vdihovalnik, inhalacije
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (827,38 KB)

4.
Vpliv revmatičnega obolenja – fibromialgija na življenje obolelega
Klara Grobelnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo. Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Ključne besede: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 300; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (854,01 KB)

5.
Kakovost in varnost predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom
Blaž Ciglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe in mora vsebovati vse aktivnosti za usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter kontinuirano oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Namen je bil raziskati proces predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski, sodelovalo je 63 zaposlenih v nujni medicinski pomoči iz treh Zdravstvenih domov ter 71 zaposlenih iz dveh Urgentnih centrov. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi opisne statistike, Kruskal-Wallisovega testa in Mann-Whitney U testa. Rezultati: Podatki o izmerjenih vitalnih funkcijah predstavljajo najpomembnejše podatke v procesu predaje življenjsko ogroženega pacienta za zaposlene v nujni medicinski pomoči v 63,5 % in za zaposlene v urgentnih centrih v 67,7 %. 87,3 % zaposlenih v nujni medicinski pomoči in 87,2 % zaposlenih v urgentnih centrih ne pozna nobenega pripomočka za strukturirano predajo življenjsko ogroženega pacienta. Med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči in zaposlenimi v urgentnih centrih ni bila ugotovljena statistično pomembna razlika (U = 2049,500; p = 0,375) v oceni potrebe po uvedbi strukturirane predaje. Razprava in sklep: Kakovost procesa predaje življenjsko ogroženega pacienta med ekipo nujne medicinske pomoči in urgentnim centrom je začetni kazalnik kakovosti in varnosti obravnave pacienta, ki ima vpliv na vse nadaljnje obravnave. Za razvoj omenjenega procesa je ključnega pomena njegovo raziskovanje in uvedba standardizacije.
Ključne besede: predaja pacienta, prehospital, nujna medicinska pomoč, urgentni center, komunikacija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (918,56 KB)

6.
Znanje medicinskih sester o preprečevanju in oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka v intenzivni terapiji
Alenka Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Izhodišča: Opisali smo poškodbo tkiva zaradi tlaka, navedli dejavnike tveganja za nastanek poškodbe tkiva zaradi tlaka, predstavili smernice preprečevanja in oskrbe poškodbe tkiva zaradi tlaka ter opisali sodobne obloge za zdravljenje poškodbe tkiva zaradi tlaka. Namen diplomskega dela je ugotoviti znanje medicinskih sester v intenzivni terapiji o stopnjah, preprečevanju ter oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika, in sicer z 18 vprašanji v eni od intenzivnih terapij. Anketirali smo 43 medicinskih sester. Podatki so obdelani s pomočjo grafov. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo medicinske sestre zelo dobro znanje, saj je o poznavanju stopenj PTT-ja, kar 87,75 % anketirancev odgovorilo pravilno. Za preprečevanje PTT-ja smo ugotovili, da je 87,56 % anketirancev odgovorilo pravilno, za oskrbo PTT-ja v intenzivni terapiji pa je, kar 82,15 % anketirancev odgovorilo pravilno na zastavljena vprašanja. Diskusija in zaključek: Poškodba tkiva zaradi tlaka je še vedno velika svetovna zdravstvena težava številnih zdravstvenih institucij. Kljub številnim preventivnim strategijam in pripomočkom, bi bilo potrebno razviti in podpreti pozitiven odnos zdravstvenih delavcev do preprečevanja poškodb tkiva zaradi tlaka. Zdravstveni delavci bi zraven dobrega znanja morali v zdravstveni negi imeti tudi pozitiven odnos do izvajanja in vrednotenja poškodb tkiva zaradi tlaka.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, intenzivna terapija, decubitus, rana, znanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Obravnava pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White
Mark Duh, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Značilnost sindroma Wolff-Parkinson-White so dodatne poti v srcu pacientov, ki vodijo impulze od atrija do prekata. Najpogostejši posledici sta hiter in nereden pulz, ki se pogosteje pojavljata v obliki napadov. Namen zaključnega dela je raziskati sindrom Wolff-Parkinson-White, kakšne so naloge medicinske sestre pri obravnavi pacientov s sindromom Wolff-Parkinson-White, s kakšnimi težavami se pacient s sindromom Wolff-Parkinson-White sooča, kako se nanje odziva ter kakšna je njegova kakovost življenja pri opravljanju telesne dejavnosti. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli študijo primera pacienta s sindromom Wolff-Parkinson-White s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultati: Najpogostejše težave pacienta, so hiter in nereden srčni utrip, nemoč za nadaljevanje telesne aktivnosti, težje dihanje ob večjem naporu ter utrujenost po napadu simptomatike. Težave se zmanjšajo ob prenehanju aktivnosti, ali ob izvajanju dihalnih vaj za sproščanje. Kakovost življenja pri izvajanju telesne aktivnost je pri pacientu s sindromom Wolff-Parkinson-White na dokaj nizki ravni in je še nižja, kadar pacient ne upošteva navodil, ki mu jih je predpisal kardiolog. Razprava in sklep: Sindrom Wolff-Parkinson-White je dokaj nepoznan sindrom. Težave, ki se pri njem pojavljajo, znižujejo kakovost življenja pacientov in puščajo negativne posledice. Še posebej se to kaže pri pacientih, ki se aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom. Ključne naloge medicinskih sester pri obravnavi pacientov so usmerjene v preventivno zdravstveno vzgojo ter obravnavo pred in po radio-frekvenčni katetrski ablaciji.
Ključne besede: Wolff-Parkinson-White, ablacija, kakovost življenja, zdravstvena nega, telesna aktivnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 298; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (456,02 KB)

8.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DIAGNOZO HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA V DOMAČEM OKOLJU
Teja Bobik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Humana granulocitna anaplazmoza je redka klopna bolezen, katere pojav v svetu je vse pogostejši. Simptomi bolezni so bolečina v mišicah, glavobol, slabost in vročina. Namen diplomskega dela je ugotoviti najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientki oboleli za humano granulocitno anaplazmozo v domačem okolju in kakšne posledice je pustila bolezen. Metodologija: Izvedli smo kvalitativno metodo dela, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju. Intervju smo opravili pri eni osebi v domačem okolju. Intervju je izveden po 14 življenjskih aktivnostih Virginie Henderson ter po ostalih dodatnih aktivnostih. Glede na pridobljene podatke smo izpostavili negovalne diagnoze in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege je izpostavljenih 10 negovalnih diagnoz. Po preboleli bolezni je pacientka samostojna, pogostejši pa so glavoboli in bolečine v sklepih. Pojavil se je tudi močan strah prek klopom in možnostjo ponovnega obolenja. Zaradi tega pacientka od obolenja ne hodi v gozd, v katerega je pred obolenjem zahajala vsakodnevno. Diskusija in zaključek: Obolenje telesnih posledic pri obravnavani pacientki ni pustilo. Pacientka se sooča s strahom pred klopom in s strahom pred sprehodi, kjer prebiva klop. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje literature zdravstvene nege obolenja s klopi.
Ključne besede: bolezni klopov, erlihija, zdravstvena nega, pacient
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 405; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (381,95 KB)

9.
Hemoroidalna bolezen in zaprtje
Martina Levart, 2020, diplomsko delo

Opis: Hemoroidalna bolezen znatno vpliva na kakovost življenja. Zaprtost naj bi bila eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek te bolezni. Menimo, da bi bilo potrebno izvesti še več raziskav, v kolikšni meri zaprtost vpliva na to bolezen, pri tem pa bi aktivno sodelovale medicinske sestre.
Ključne besede: anorektalna bolezen, zaprtje, hemoroidi, zdravljenje, zdravstvena nega
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (701,98 KB)

10.
Spremembe življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu
Mateja Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Akutni miokardni infarkt in ostale pridružene bolezni v sklopu akutnega koronarnega sindroma predstavljajo globalni problem. Raziskave ugotavljajo, da pacienti po zdravljenju akutnega miokardnega infarkta ne spremenijo nezdravega življenjskega sloga, predvsem z vidika prehranjevanja, kajenja, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti življenjski slog pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu po opravljeni kardiološki rehabilitaciji. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Zajeli smo paciente (n = 65) po prebolelem akutnem miokardnem infarktu in opravljeni kardiološki rehabilitaciji, vzorec je bil priložnostni. Za prikaz in analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci imajo v povprečju povišano telesno težo in indeks telesne mase. V večji meri uživajo zdrava živila, se izogibajo nezdravim jedem in pijačam, več kot polovica jih je opustila kajenje, v zmernih količinah uživajo alkohol, prav tako pa se je povečala količina rekreativnega gibanja. V manjši meri anketiranci niso spremenili življenjskega sloga. Še vedno so prisotni vzorci nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje alkohola in zmanjšanje telesne aktivnosti. Glede na izobrazbeno strukturo pa so udeleženci z višjo izobrazbo imeli podobne prehranjevalne navade, opustili so kajenje in pitje alkohola, niso pa povečali dnevne količine telesne dejavnosti. Diskusija: Rezultati kažejo, da so anketiranci po prebolelem akutnem miokardnem infarktu v večini spremenili življenjski slog. Obstajajo tudi anketiranci, ki življenjskega sloga niso spremenili. Rehabilitacija in sprememba življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu, v nekaterih primerih ostaja težava. Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 585; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici