1. GIS-based modelling reveals the fate of antlion habitats in the Deliblato SandsDanijel Ivajnšič, Dušan Devetak, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The Deliblato Sands Special Nature Reserve (DSSNR; Vojvodina, Serbia) is facing a fast successional process. Open sand steppe habitats, considered as regional biodiversity hotspots, have drastically decreased over the last 25 years. This study combines multi-temporal and -spectral remotely sensed data, in-situ sampling techniques and geospatial modelling procedures to estimate and predict the potential development of open habitats and their biota from the perspective of antlions (Neuroptera, Myrmeleontidae). It was confrmed that vegetation density increased in all parts of the study area between 1992 and 2017. Climate change, manifested in the mean annual precipitation amount, signifcantly contributes to the speed of succession that could be completed within a 50-year period. Open grassland habitats could reach an alarming fragmentation rate by 2075 (covering 50 times less area than today), according to selected global climate models and emission scenarios (RCP4.5 and RCP8.5). However, M. trigrammus could probably survive in the DSSNR until the frst half of the century, but its subsequent fate is very uncertain. The information provided in this study can serve for efective management of sand steppes, and antlions should be considered important indicators for conservation monitoring and planning.
Ključne besede: antlions, biodiversity, climate change, Serbia
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 32; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. From individuals to populations : how homo- and heterospecific interactions influence habitat selection in a sit-and-wait predatorVesna Klokočovnik, Tadeja Bantan, Dušan Devetak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Species have different requirements for the habitat in which they live, depending on various biotic and abiotic factors. For sedentary predators such as antlion larvae, both factors are essential. In this study, we examined the preferred habitat choice concerning two abiotic factors, i.e., substrate and illumination, in two pit-building antlions, Euroleon nostras and Myrmeleon formicarius, to determine whether choice changes during con- or heterospecific interactions. Both species preferred medium sand grains, i.e., 230-540 μm but differed in their choice of illumination. E. nostras preferred shade, while M. formicarius chose the illuminated part of the container. However, the choice changed, especially for M. formicarius during interactions with another individual. Abiotic factors took precedence over biotic factors in the choice of E. nostras when interactions were involved. M. formicarius avoided interactions and built pits in less suitable conditions when suitable locations were already occupied. The results can be applied to the species' natural habitat and life traits. We can confirm that E. nostras is a more competitive species when it comes to providing the most suitable abiotic conditions in the habitat for pit construction.
Ključne besede: antlion larvae, granulation, habitat choice, light, shade
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 13
Celotno besedilo (722,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Antlion larvae localize long distant preys by a mechanism based on time diferenceVanessa Martinez, David Sillam-Dussès, Dušan Devetak, Vincent Lorent, Jan Podlesnik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Pit building antlions Euroleon nostras have been submitted to artifcial cues in order to delineate their faculty to localize a prey. Series of propagating pulses in sand have been created from an extended source made of 10 piezoelectric transducers equally spaced on a line and located at a large distance from the pit. The envelope of each pulse encompasses six oscillations at a carrier frequency of 1250 Hz and up to eight oscillations at 1666 Hz. In one set of experiments, the frst wave front is followed by similar wave fronts and the antlions respond to the cue by throwing sand in the opposite direction of the wave front propagation direction. In another set of experiments, the frst wave front is randomly spatially structured while the propagation of the wave fronts inside the envelope of the pulse are not. In that case, the antlions respond less to the cue by throwing sand, and when they do, their sand throwing is more randomly distributed in direction. The fnding shows that the localization of vibration signal by antlions are based on the equivalent for hearing animals of interaural time diference in which the onset has more signifcance than the interaural phase diference.
Ključne besede: Euroleon nostras, localization, phase time diference, onset time diference, sand-borne vibrations
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analiza geometrije lijakastih pasti v peskuTina Klenovšek, Dušan Devetak, Jan Podlesnik, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Volkci lijakarji so žuželke, katerih ličinke v pesku gradijo pasti v obliki lijaka za lov plena. Naklon lijaka in sipanje peska proti dnu lijaka plenu otežujeta pobeg, zato je oblika lijaka ključnega pomena za uspeh pri lovu. Različne vrste volkcev lijakarjev lahko gradijo različno oblikovane pasti. V raziskavi Devetak in sodelavci (2020) smo proučevali povezavo med geometrijo pasti in lastnostmi peščenega substrata. Pasti smo 3D skenirali z laserskim čitalnikom in izdelali 3D modele pasti, ki smo jih uporabili za opis oblike z meritvami kotov in za analizo variabilnosti pasti z metodami geometrijske morfometrije. Ugotovili smo, da substrat z manjšo granulacijo ali večjim deležem finega peska omogoča gradnjo kompleksnejših pasti s strmejšimi stenami, saj ima višji maksimalni kot stabilnosti. Oblika pasti je torej odvisna od strukture substrata in v heterogenem habitatu omogoča sobivanje različnih vrst volkcev z različnimi preferencami glede substrata.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, analiza oblike, ličinke volkcev, granulacija peska
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 7
Celotno besedilo (605,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North MacedoniaDušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Ključne besede: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 5
Celotno besedilo (497,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Ključne besede: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,70 MB) |
7. Preferenca govnačev (coleoptera: polyphaga: scarabaeoidea) do različnih vrst iztrebkovTjaša Mlakar, 2021, magistrsko delo Opis: Hrošči govnači naseljujejo vse zoogeografske regije sveta. Največje število vrst najdemo v tropskih predelih in savanah. V Evropi se vrstna pestrost in pomembnost posameznih družin po regijah razlikuje. So koprofagne žuželke, večinoma oportunisti, ki se prehranjujejo z različnimi iztrebki brez večje diskriminacije, medtem ko nekatere vrste kažejo nagnjenost k prehranjevanju z iztrebki določenih skupin vretenčarjev. Govnači iztrebke pojedo, prenesejo v nižje dele prsti ali pa na druga mesta. Hranijo se s tekočo ali deloma tekočo hrano katere vonj zaznavajo s pomočjo posameznih olfaktornih celic, ki so nameščene na antenah. Pri odlaganju jajc govnači uporabljajo tri osnovne strategije, ki vplivajo na vrsto ekoloških procesov. Raziskavo smo delali na območju Kozjaka, kjer smo s pomočjo talnih pasti primerjali privlačnost treh različnih vrst iztrebkov (kravjih, ovčjih in pasjih), vpliv bližine pašnika na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter primerjali vrstno sestavo govnačev v iztrebkih rastlinojedov in mesojedov. Na obeh lokacijah smo ulovili 270 osebkov, ki pripadajo 18 vrstam govnačev. Ugotovili smo, da ima bližina pašnika določen vpliv na številčnost in vrstno pestrost govnačev, ki pa sta bili največji v ovčjih iztrebkih, sledijo jim pasji in kravji.
Ključne besede: govnači, Scarabaeoidea, koprofagija, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)Maja Muhič, 2019, magistrsko delo Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1480; Prenosov: 91
Celotno besedilo (866,83 KB) |
10. Vrstna pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parkuKarmen Jazbinšek, 2019, magistrsko delo Opis: Koprofagne žuželke, med katere spadajo tudi govnači, predstavljajo pomemben člen v dekompoziciji iztrebkov pašne živine. Nerazkrojeni iztrebki namreč zmanjšujejo aktivno površino pašnika. Za govnače iztrebki predstavljajo vir hrane in substrat za ovipozicijo ter razvoj ličink. Zaradi hitrega spreminjanja habitatov, fragmentacije gozda in ostale človekove dejavnosti pa je ogrožena številčnost in vrstna pestrost govnačev.
Raziskava je potekala na območju Kozjanskega regijskega parka, za katerega je značilna heterogena struktura habitatov z različnimi deleži kmetijskih in gozdnih površin. Namen raziskave je bil, da preverimo vrstno pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku. Prav tako smo ugotavljali vpliv deleža gozdne površine na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter preferenco različnih vrst govnačev do iztrebkov izbranih vrst herbivorov. Hrošče smo ulovili s talnimi pastmi, za vabo pa uporabili iztrebke različnih vrst živali, vodnega bivola, krave, koze in konja.
Skupno smo ujeli 1068 osebkov, ki pripadajo 23 vrstam. Ugotovili smo, da obstaja razlika v abundanci govnačev glede na delež gozdne površine na območju vzorčenja, in sicer se abundanca govnačev povečuje s povečevanjem deleža gozda na izbranih območjih. Delež gozdne površine na diverziteto ni imel vpliva. Prav tako smo ugotovili, da govnači kažejo največjo preferenco do iztrebkov vodnega bivola in krave, sledita jima koza in konj.
Ključne besede: govnači, Coleoptera, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference, izbira habitata, sezonsko pojavljanje.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1667; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,52 MB) |
