1. Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko deloAnamarija Peček, 2023, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna.
Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. |
3. Načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger v pomurski regiji : diplomsko deloMojca Vitez, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena igra predšolskega otrok, njen razvoj in vrste igre. Podrobneje so predstavljene glasbene dejavnosti, načini glasbenega izvajanja, poslušanja glasbe ter ustvarjanja glasbe. Vključene so tudi glasbeno-didaktične igre, njihova delitev, elementi, cilji in pravila ter pomembnost vloge odraslega.
Na osnovi vprašanj anketnega vprašalnika smo želeli izvedeti v kolikšni meri vzgojiteljice načrtujejo in izvajajo glasbene dejavnosti ter glasbeno-didaktične igre ter na katere cilje se v okviru le tega osredotočajo oz. dajejo večji poudarek. V anketni vprašalnik smo zajeli tudi mnenja strokovnih delavk, katerim dejavnostim in vrstam glasbeno-didaktičnih iger največ interesa posvečajo predšolski otroci. Rezultati pridobljenih odgovor so pokazali, da vzgojiteljice glasbene dejavnosti in glasbeno-didaktične igre izvajajo pogosteje, kakor smo pričakovali. Podrobna analiza podatkov je prikazana v empiričnem delu.
Ključne besede: glasbeno didaktične igre, pomurska regija, načrtovanje vzgojiteljic, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 366; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. Načrtovanje ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloAna Šart, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja.
V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti.
Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Načrtovanje in izvajanje glasbene pravljice v vrtcu : diplomsko deloBarbara Trafela, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Načrtovanje in izvajanje glasbene pravljice v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in projektnega dela.
Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz opredelitve jezika in govora, gledališke umetnosti s poudarkom na lutkovni umetnosti in senčnih lutkah ter metodah dela z lutkami v vrtcu in glasbene umetnosti, kjer smo se posebej posvetili glasbenim dejavnostim v predšolskem obdobju: izvajanju glasbe (petje pesmi, igranje na glasbila), poslušanju glasbe, ustvarjanju v in ob glasbi ter glasbeno-didaktičnim igram.
V projektnem delu smo po posameznih dnevih načrtovali dejavnosti, s katerimi smo pri otrocih razvijali glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter jim približali senčne lutke. V okviru izvedenega projekta smo načrtovali in ovrednotili izvedbo glasbene pravljice s senčnimi lutkami Hiška, majhna kakor miška.
Otroci so ob zaključkiu projekta predstavili glasbeno pravljico Hiška majhna kot miška s
senčnimi lutkami otrokom in vzgojiteljicam ostalih skupin iz vrtca, poznali so rokovanje z
instrumenti in lutkami ter z veseljem predstavili to, kar smo skozi različne dejavnosti
pripravljali v času projekta.
Ključne besede: glasbena pravljica, gledališče, senčne lutke, glasbene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Vloga glasbe in načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcih montessori : doktorska disertacijaMaruša Laure, 2023, doktorska disertacija Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave.
V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe.
Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 146
Celotno besedilo (5,33 MB) |
7. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,66 MB) |
8. Analiza izbranih otroških književnih del in njihova integracija z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu : diplomsko deloPolonca Štampar, 2023, diplomsko delo Opis: Otroka književna dela čustveno bogatijo. Preko njih se otrok uči in vzgaja. Vrednost dobro izbranega in kakovostnega književnega dela je prav tako pomembna kot vrednost dobro izbrane igrače. Povezava z glasbo otroku omogoči bogato doživljanje književnega dela.
Namen diplomskega dela je bil analizirati deset izbranih književnih del in jih obogatiti z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu. Ta so: Cvetka Bevc: Klavirski duhec Jošti (2005), Cvetka Bevc: Pesem za vilo (2009), Andrea Hoyer: Na koncertu (1999), Andrea Hoyer: V glasbeni šoli (1998), Tinkara Kovač: Tinka Tonka flavtofonka in neandertalčeva piščal iz divjih bab (2017), Svetlana Makarovič: Mesečinska struna (2014), Collin Maclntyre: Zdolgočaseni boben (2019), Moritz Petz: Kdo tako grdo poje? (2014), Anja Štefan: Čmrlj in piščalka (2019) in Zaf Zapha: Yemaya: glasbeno popotovanje v Latinsko Ameriko (2010).
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o teoriji slikanic in teoriji glasbenih dejavnosti. Uporabljena je bila multimodalna analiza izbranih slikanic glede na interakcijo med besedilom in ilustracijami (glavni literarni liki, književni čas, književni prostor, razpoloženje, stranski liki, pripovedovalec, snov, tema, motivi, zgradba in zgodba).
Za diplomsko nalogo je bila izbrana kakovostna literatura, ki se povezuje z drugim predmetnim področjem – glasbo.
Ključne besede: glasbena književna dela, analiza književnih del, glasba, glasbene dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. Seznanitev predšolskih otrok s poklici, povezanimi z glasbo : diplomsko deloKatarina Repenšek, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predšolske otroke seznaniti z glasbenimi poklici operni pevec, inštrumentalist, dirigent in skladatelj. V vrtcu smo izvedli in posneli načrtovane dejavnosti, nato pa na osnovi posnetka opravili analizo glede na načrtovane cilje, vsebino in metode dela ter interes otrok. Ob tem smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, vezana na realizacijo ciljev ter izražanje interesa otrok do izvedenih dejavnosti. Ugotovili smo, da so bili cilji usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnosti pri večini otrok realizirani. Otroci so izražali največ interesa do glasbenih dejavnosti igranje na glasbila ter najmanj interesa do glasbene dejavnosti ustvarjanje v glasbi. Otrokom je bilo vokalno ustvarjanje tuje, pri ustvarjanju na inštrument pa so potrebovali dodatno vzpodbudo.
Ključne besede: glasbeni poklici, predšolski otroci, operni pevec, inštrumentalist, dirigent, skladatelj
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,17 MB) |
10. Delo s pevskim zborom predšolskih otrok : diplomsko deloAna Studen, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali glasbeni razvoj predšolskih otrok, pri čemer smo se osredotočili na vodenje pevskega zbora v vrtcu in spremljali zanimanje otrok za sodelovanje v njem. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali glasbeni razvoj otrok, potek in pomen glasbenih dejavnosti v vrtcu ter vlogo pevskega zbora v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu smo izvedli šest didaktičnih enot za učenje in utrjevanje pesmi v skupini otrok, starih od 5 do 6 let. Z izbiro primernih pevsko-tehničnih vaj smo spremljali zanimanje in glasbeni razvoj otrok ter ugotovili, da se je zanimanje za petje v pevskem zboru povečalo, hkrati pa so otroci napredovali pri pravilnem izvajanju vaj za pevsko držo, dihanje, artikulacijo in glasovni nastavek.
Namen diplomskega dela je bil spodbuditi zanimanje otrok za njihov glasbeni in pevski razvoj. Rezultati kažejo, da je pevski zbor lahko zelo koristen pri spodbujanju otrokovega zanimanja za glasbo in razvoju njegovih glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: glasbeni razvoj, pevski zbor, petje pesmi, predšolski otroci, vrtec
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 591; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1001,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
