| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 235; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko delo
Neli Voglar, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 349; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok : diplomsko delo
Tina Zaplotnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj glasbenega posluha, zato je potrebno, da otroci živijo v spodbudnem okolju, v katerem se lahko te sposobnosti čim bolje razvijajo. V teoretičnem delu smo se uvodoma dotaknili teme o glasbi nasploh, in sicer, kaj glasba predstavlja odraslim ter kaj otrokom. Obravnavali smo glasbene sposobnosti, ki zajemajo elementarne glasbene sposobnosti in sposobnosti višjega reda. Kot najpomembnejše izhodišče pa smo predstavili glavne dejavnike glasbenega razvoja: dednost, okolje in lastno aktivnost. V sklopu empiričnega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. Osredotočili smo se na družinsko okolje (starše otrok), širše okolje (vzgojitelje) in lastno aktivnost otrok v glasbenih dejavnostih. V raziskavo smo vključili 165 vzgojiteljev in 45 staršev otrok 2. starostnega obdobja iz izbranih okoliških vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji in starši radi pojejo. Menijo, da imajo dobro razvit melodični in ritmični posluh. Najbolj priljubljena dejavnost staršev in otrok je poslušanje glasbe, petje pesmi in ples. Veliko vzgojiteljev igra na instrument, nekaj manj je igranja v okviru družine. Najbolj pogosta prostočasna glasbena dejavnost staršev in vzgojiteljev je pevski zbor. Petje je še zmeraj najbolj pogosta glasbena dejavnost v vrtcu. Vzgojitelji le redko intonirajo pesem. V pevski zbor v vrtcu je vključenih zelo malo otrok, v glasbeno šolo pa le nekaj.
Ključne besede: glasba, glasbene sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Ključne besede: vrtec, družina, petje, otrok
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danes
Tamara Frank, 2020, diplomsko delo

Opis: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 492; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let
Nastja Pregl, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev. Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 510; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti v vrtcu
Sabina Steyer Debeljak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti ter samega načrtovanja vzgojno izobraževalnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali medpredmetno povezovanje, načrtovanje in pripravo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predstavili smo glasbene in likovne dejavnosti ter zakonitosti glasbenega in likovnega razvoja. V empiričnem delu smo raziskali možnosti medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti. Načrtovali, izvedli in evalvirali smo didaktične enote, ki so vključevale medpredmetne cilje in vsebine s področja glasbene in likovne umetnosti ter spremljali interes otrok do izvedenih dejavnosti. Usmerjeni smo bili na glasbene elemente, kot so barva, višina, trajanje in glasnost zvoka ter tempo in značaj skladbe. Na podlagi izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da so otroci sledili načrtovanim predmetnim in medpredmetnim ciljem in da so glasbene elemente smiselno povezovali z likovnimi izrazi. Prav tako so izražali velik interes in veselje do glasbenih in likovnih dejavnosti.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa, glasbene dejavnosti, likovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 06.08.2020; Ogledov: 605; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCU
Laura Presečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju. V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje). Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna. Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1058; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Petje v vrtcu
Tadeja Zupančič, 2019, diplomsko delo

Opis: Z glasbo se srečamo že v prenatalnem obdobju. Tako se mati poveže z otrokom že med nosečnostjo in mu podaja novo izkušnjo. Starši imajo največji vpliv na razvijanje pozitivnega odnosa do glasbe in glasbenega ustvarjanja. Pesem združuje vse okoli sebe. Tako otroke kot tistega, ki z njimi poje. Skozi glasbo lahko otrokom v življenje prinesemo veselje in radost, z njo ga sproščamo in bogatimo. Otrokom razvijamo glasbene zmožnosti, dispozicijo za glasbo in njegov posluh, vendar le, če veliko poje. V diplomskem delu je predstavljen pomen petja v vrtcu in vloga vzgojitelja pri sami dejavnosti iz že obstoječe strokovne literature. Diplomsko delo z naslovom Petje v vrtcu v teoretičnem delu zajema glasbeno vzgojo, petje v predšolskem obdobju, predstavitev pevskega organa in izbiro primerne pesmi za predšolske otroke. Empirični del temelji na ugotovitvi obsega in kakovosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja glasbene dejavnosti petja pesmi.
Ključne besede: vzgojitelj, predšolski otrok, petje, pevski organ, glasba
Objavljeno v DKUM: 24.01.2020; Ogledov: 935; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (773,43 KB)

10.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Ključne besede: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 867; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici