| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Keywords: vrtec, družina, petje, otrok
Published: 02.08.2021; Views: 121; Downloads: 23
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danes
Tamara Frank, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Published: 18.02.2021; Views: 237; Downloads: 42
.pdf Full text (1,43 MB)

3.
Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let
Nastja Pregl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev. Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Keywords: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Published: 16.12.2020; Views: 164; Downloads: 67
.pdf Full text (1,56 MB)

4.
Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti v vrtcu
Sabina Steyer Debeljak, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili pomen medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti ter samega načrtovanja vzgojno izobraževalnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali medpredmetno povezovanje, načrtovanje in pripravo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predstavili smo glasbene in likovne dejavnosti ter zakonitosti glasbenega in likovnega razvoja. V empiričnem delu smo raziskali možnosti medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti. Načrtovali, izvedli in evalvirali smo didaktične enote, ki so vključevale medpredmetne cilje in vsebine s področja glasbene in likovne umetnosti ter spremljali interes otrok do izvedenih dejavnosti. Usmerjeni smo bili na glasbene elemente, kot so barva, višina, trajanje in glasnost zvoka ter tempo in značaj skladbe. Na podlagi izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da so otroci sledili načrtovanim predmetnim in medpredmetnim ciljem in da so glasbene elemente smiselno povezovali z likovnimi izrazi. Prav tako so izražali velik interes in veselje do glasbenih in likovnih dejavnosti.
Keywords: medpredmetno povezovanje, načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa, glasbene dejavnosti, likovne dejavnosti
Published: 06.08.2020; Views: 296; Downloads: 70
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCU
Laura Presečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju. V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje). Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna. Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Published: 28.07.2020; Views: 503; Downloads: 160
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Petje v vrtcu
Tadeja Zupančič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z glasbo se srečamo že v prenatalnem obdobju. Tako se mati poveže z otrokom že med nosečnostjo in mu podaja novo izkušnjo. Starši imajo največji vpliv na razvijanje pozitivnega odnosa do glasbe in glasbenega ustvarjanja. Pesem združuje vse okoli sebe. Tako otroke kot tistega, ki z njimi poje. Skozi glasbo lahko otrokom v življenje prinesemo veselje in radost, z njo ga sproščamo in bogatimo. Otrokom razvijamo glasbene zmožnosti, dispozicijo za glasbo in njegov posluh, vendar le, če veliko poje. V diplomskem delu je predstavljen pomen petja v vrtcu in vloga vzgojitelja pri sami dejavnosti iz že obstoječe strokovne literature. Diplomsko delo z naslovom Petje v vrtcu v teoretičnem delu zajema glasbeno vzgojo, petje v predšolskem obdobju, predstavitev pevskega organa in izbiro primerne pesmi za predšolske otroke. Empirični del temelji na ugotovitvi obsega in kakovosti načrtovanja, izvajanja in vrednotenja glasbene dejavnosti petja pesmi.
Keywords: vzgojitelj, predšolski otrok, petje, pevski organ, glasba
Published: 24.01.2020; Views: 577; Downloads: 145
.pdf Full text (773,43 KB)

7.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Keywords: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Published: 22.11.2019; Views: 587; Downloads: 99
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcu
Ana Lapornik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah. V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom. Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Published: 18.11.2019; Views: 450; Downloads: 114
.pdf Full text (810,74 KB)

9.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Keywords: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Published: 20.05.2019; Views: 555; Downloads: 90
.pdf Full text (876,24 KB)

10.
Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi
Teja Kos, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju.
Keywords: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja
Published: 15.05.2019; Views: 803; Downloads: 197
.pdf Full text (1,91 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica