| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 79
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih
Anja Bratuša, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Keywords: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Published in DKUM: 29.05.2023; Views: 27; Downloads: 2
.pdf Full text (1,84 MB)

2.
Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Lina Košič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Keywords: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 40; Downloads: 3
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
Glasbeno ustvarjanje v vrtcu : diplomsko delo
Katja Petek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu naloge smo podrobneje opisali pomen, cilje in naloge predšolske glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otrok in glasbene dejavnosti. Posebno pozornost smo posvetili glasbenemu ustvarjanju oziroma ustvarjanju v glasbi in ustvarjanju ob glasbi. Pri ustvarjanju v glasbi smo se osredotočili na vokalno in instrumentalno ustvarjanje ter ju podrobneje opisali. Nazadnje smo omenili tudi Kurikulum za vrtce, v katerem ima tudi glasba svoj prostor, in sicer na področju umetnosti. V empiričnem delu smo s skupino otrok izvedli glasbene dejavnosti, ki smo jih pripravili v sklopu šestih didaktičnih enot. Namen empiričnega dela je bilo ugotoviti kvantiteto in kvaliteto glasbenega ustvarjanja otrok, starih od štiri do šest let, ter interes otrok do glasbenega ustvarjanja. Na koncu smo opravili analizo spremljanja aktivnosti otrok pri glasbenih dejavnostih. Z raziskavo smo ugotovili, da otroci izražajo interes za glasbene dejavnosti. Največ interesa izražajo za neusmerjene dejavnosti (glasbeni kotički) in dejavnosti instrumentalnega ustvarjanja. Nekaj odstopanj se pojavi pri doseganju ciljev vokalnega in instrumentalnega ustvarjanja.
Keywords: glasbena ustvarjalnost, vokalna ustvarjalnost, instrumentalna ustvarjalnost, predšolski otroci, vrtec
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 264; Downloads: 83
.pdf Full text (505,58 KB)

4.
Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko delo
Katarina Lakner, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe. Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes. Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Keywords: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Published in DKUM: 23.09.2022; Views: 181; Downloads: 38
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Keywords: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 251; Downloads: 56
.pdf Full text (1,73 MB)

6.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Keywords: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 630; Downloads: 141
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko delo
Neli Voglar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 596; Downloads: 120
.pdf Full text (2,48 MB)

8.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok : diplomsko delo
Tina Zaplotnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj glasbenega posluha, zato je potrebno, da otroci živijo v spodbudnem okolju, v katerem se lahko te sposobnosti čim bolje razvijajo. V teoretičnem delu smo se uvodoma dotaknili teme o glasbi nasploh, in sicer, kaj glasba predstavlja odraslim ter kaj otrokom. Obravnavali smo glasbene sposobnosti, ki zajemajo elementarne glasbene sposobnosti in sposobnosti višjega reda. Kot najpomembnejše izhodišče pa smo predstavili glavne dejavnike glasbenega razvoja: dednost, okolje in lastno aktivnost. V sklopu empiričnega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. Osredotočili smo se na družinsko okolje (starše otrok), širše okolje (vzgojitelje) in lastno aktivnost otrok v glasbenih dejavnostih. V raziskavo smo vključili 165 vzgojiteljev in 45 staršev otrok 2. starostnega obdobja iz izbranih okoliških vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji in starši radi pojejo. Menijo, da imajo dobro razvit melodični in ritmični posluh. Najbolj priljubljena dejavnost staršev in otrok je poslušanje glasbe, petje pesmi in ples. Veliko vzgojiteljev igra na instrument, nekaj manj je igranja v okviru družine. Najbolj pogosta prostočasna glasbena dejavnost staršev in vzgojiteljev je pevski zbor. Petje je še zmeraj najbolj pogosta glasbena dejavnost v vrtcu. Vzgojitelji le redko intonirajo pesem. V pevski zbor v vrtcu je vključenih zelo malo otrok, v glasbeno šolo pa le nekaj.
Keywords: glasba, glasbene sposobnosti, predšolski otrok
Published in DKUM: 18.11.2021; Views: 683; Downloads: 125
.pdf Full text (1,71 MB)

9.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Keywords: vrtec, družina, petje, otrok
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 540; Downloads: 68
.pdf Full text (1,48 MB)

10.
Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danes
Tamara Frank, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 726; Downloads: 69
.pdf Full text (1,43 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica