| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
IZRABA ENERGIJE SONCA KOT TRAJNOSTNA REŠITEV ZAGOTAVLJANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Katja Rejec, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi velikega števila prebivalstva in njegovega naraščanja ter posledično zaradi velike potrebe po električni energiji in naraščanja njene porabe je potrebno proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih virov čim prej nadomestiti s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Konvencionalni viri energije namreč preveč obremenjujejo naše okolje, tako pri pridobivanju kot pri izkoriščanju, prav tako pa se v naravi nahajajo v omejenih količinah in bodo nekega dne iztrošeni. Za zamenjavo konvencionalnih virov energije je na voljo veliko obnovljivih virov energije, med njimi pa je najpomembnejši energija sonca, saj je na voljo v neomejenih količinah, dostopna je vsem, za vse je brezplačna in dopušča veliko različnih načinov izrabe. Med vsemi obnovljivimi viri energije predstavlja najbolj trajno rešitev za oskrbo z električno energijo in pomembno pomoč pri ohranitvi našega okolja za zanamce.
Ključne besede: konvencionalni viri energije, obnovljivi viri energije, energetika, fotovoltaika, energija sonca, sončne celice, sončne elektrarne
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1605; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (411,10 KB)

22.
RABA LESA IN POTENCIALNE NALOŽBE V UČINKOVITEJŠO IZRABO BIOMASE
Metka Javornik, 2013, diplomsko delo

Opis: Les in gozd sta poleg naravnih lepot, delovnih ljudi in naravne lege ena od redkejših prednosti Slovenije. Skrajni čas je, da se pričnejo država in zaposleni v tej panogi zavedati stanja in v globalnem okviru tudi ukrepati. Ker samo ideja ni dovolj, potrebna so dejanja.
Ključne besede: les, lesna biomasa, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 28.10.2013; Ogledov: 1025; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

23.
ŠTUDIJ DEJAVNIKOV PRI MODELIRANJU RAZVOJA TRAJNOSTNE ENERGETIKE(dano v postopek 20.10.2010)imenovana komisija na senatu 18. 2. 2011
Matevž Obrecht, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnosti Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Disertacija je osnovana na aktualni energetski problematiki, kar zajema velik vpliv energetike na okolje, večanje globalnega povpraševanja po energiji, visoko uvozno odvisnost Evropske unije (EU) od energije, rastoče cene energije in težnje po nadzoru nad viri energije. Rešitev zapisanih problemov je zaznana v razvoju trajnostne energetike, ki ne temelji na masovnem povečevanju proizvodnje in rabe energije, temveč na učinkoviti in smotrni rabi energije, proizvedene iz konkurenčnih, okolju in družbi prijaznih virov. Ker je trajnostni razvoj energetike zelo kompleksen, mora biti premišljeno načrtovan ter podprt z znanstvenimi in s strokovnimi študijami s področja načrtovanja razvoja trajnostne energetike. Ena izmed slednjih je tudi študij dejavnikov pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Disertacija v prvem delu zajema pregled literature, specializiranih baz podatkov, statističnih podatkov, izsledke študij ter obstoječe situacije na področju energetike v svetu, EU in Sloveniji. To predstavlja okvir in meje disertacije. Drugi del raziskave predstavlja celovit pregled literature in analizo izsledkov s področja trajnostne energetike. V tem delu so identificirani in preučeni obstoječi predlogi in smernice posameznih raziskovalcev za razvoj trajnostne energetike, izvedena je primerjalna analiza konvencionalnih in obnovljivih virov energije z vidika trajnostnega razvoja, identificirani, preučeni in analizirani so tudi obstoječi modeli in orodja za načrtovanje energetike oziroma za vzpostavitev trajnostnega razvoja energetike. Pregled literature je dopolnjen še s primeri dobre prakse vzpostavitve razvoja trajnostne energetike. Tretji in najpomembnejši del raziskave predstavlja praktični del. V tem delu so preučeni ključni dejavniki, ki so pomembni pri modeliranju razvoja trajnostne energetike. Študija je izvedena na primeru vzorčne države – Slovenije. Najprej so preučeni t. i. temeljni dejavniki razvoja energetike, kamor so uvrščeni preučevanje povpraševanja po energiji in energetskih bilanc, analiza mešanice virov energije, ocena potencialov trajnostnih virov energije, predvidevanje bodočega povpraševanja po energiji in testiranje skladnosti potencialov trajnostnih virov energije z bodočimi potrebami po energiji. Poleg temeljnih dejavnikov, bistvenih za načrtovanje razvoja energetike, so preučeni še dejavniki trajnostnega razvoja, kamor uvrščamo ekonomske, okoljske in družbene dejavnike. V sklopu ekonomskih dejavnikov je izvedena študija odvisnosti obnovljivih virov energije od investicij v obnovljive vire energije, saj je ocenjeno, da je omenjena korelacija pomembna pri vzpostavljanju trajnostne energetike. V tem sklopu sta izvedeni tudi študija eksternih stroškov in primerjalna analiza izbranih obnovljivih in konvencionalnih virov energije, osnovana na primerjavi investicijskih, proizvodnih in eksternih stroškov. Identificirane so tudi inovativne metodologije za ocenjevanje energetskih projektov oziroma ukrepov v njihovem celotnem življenjskem ciklu. V študij okoljskih dejavnikov je zajeta implikacija ocene okoljskih vplivov energetike v fazi pridobivanja in distribucije energije. Na konkretnem primeru izbrane države so z okoljskega vidika natančno preučene energetske bilance in mešanica virov za proizvodnjo električne energije, identificirani in ocenjeni so tudi vplivi le-tega na okolje v fazi pridobivanja energentov in virov energije, proizvodnje, distribucije ter rabe energije. Preučevanje družbenih oziroma družbenopolitičnih dejavnikov je osnovano na analizi in oceni družbenega mnenja oziroma mnenja interesnih skupin (javnosti, aktivnih v energetiki, vrhunskih energetskih strokovnjakov) o družbeni primernosti energetike in energetske politike, o smi
Ključne besede: trajnostna energetika, energetska politika, obnovljivi viri energije, modeliranje energetike, dejavniki modeliranja razvoja trajnostne energetike, Delphi raziskava, trajnostni razvoj
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1953; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

24.
Biogas - a sustainable energy source : new possibilities and measures for Slovenia
Matevž Obrecht, Matjaž Denac, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, biogas as a sustainable energy source is examined from economic, environmental and socio-politic points of view. The pros and cons of biogas and the compatibility of biogas as a sustainable energy source within EU directions and goals were examined using a SWOT analysis. Because new technologies for the exploitation of biogas are being rapidly developed and improved, technologies for the exploitation of biogas are identified, analysed and crosscompared. New possibilities, potentials and options for the development of the biogas industry in Slovenia are presented, and the possibilities for biogas exploitation and biogas potential are examined. Measures for the faster and more efficient development of biogas industry and for encouraging biogas exploitation are proposed. Proposals are also made on the basis of comparison of current state of the biogas industry in Slovenia, with current state of the biogas industry in Austria (predominantly Styria) and Sweden (predominantly Östergötland County). Proven effective measures from Austria are analysed and the implementation of the most appropriate and effective measures from Austria is proposed.
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1150; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

25.
26.
27.
28.
PRIMERJAVA SISTEMOV RAVNANJA Z OKOLJEM IN NJIHOVA UPORABA V PODJETJU
Živa Vipotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Okoljsko odgovorna podjetja k reševanju problema varstva okolja pristopajo sistematično in v ta namen vzpostavijo sistem ravnanja z okoljem (EMS). S sistemom ravnanja z okoljem izboljšujejo življenjski standard prebivalstva in hkrati ohranjajo naravno ravnovesje. Pri tem je pomembno, da se svojih vplivov na družbeno in naravno okolje začno zavedati tudi posamezniki. Podjetje z dobro zasnovanim sistemom ravnanja z okoljem lahko predvidi vse izdatke povezane z okoljem in jih nato vključi v cene svojih proizvodov in storitev, zaradi česar postaja vse pomembnejše računovodstvo okolja. Poleg tega, učinkovito zastavljen sistem ravnanja z okoljem hkrati z okoljskim računovodstvom omogoča učinkovitejšo proizvodnjo, poveča varstvo okolja, zmanjša stroške in poveča dobičke. Z odgovornostjo do okolja si lahko podjetja okrepijo svoj ugled in povečajo konkurenčnost na trgu.Prilagoditev podjetja okoljskim zahtevam predstavlja organizacijske, tehnološke in finančne obremenitve. Za uspešen nastop na trgu mora podjetje poznati instrumente varovanja okolja, kot so: EMAS, LCA, LCC, ekološka učinkovitost, EMA. Vse to jim prinese ob pravilnem pristopu finančne koristi in prednosti.
Ključne besede: sistem ravnanja z okoljem (EMS), okoljski kazalniki, EMAS, LCA, LCC, ekološka učinkovitost, okoljsko poslovodno računovodstvo (EMA), trajnostni razvoj
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1948; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

29.
RAZVOJ TEHNOLOGIJ RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI
Damjana Bezgovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadki nastajajo in obstajajo, odkar obstaja človeški rod, zato so njegov stalni spremljevalec oziroma spremljevalec njegovega razvoja. Še pred kratkim je veljalo, da je potrebno odpadke čim ceneje odstraniti in odložiti na določeno mesto, nikogar pa ni zanimalo, kakšne so posledice takšnega ravnanja. Neurejena odlagališča so vir onesnaževanja podtalnice, vodotokov in zraka. Obremenjujejo in ogrožajo okoliško prebivalstvo ter so hkrati en največjih virov metana, toplogrednega plina, ki nastaja zaradi razgradnje odloženih bioloških odpadkov. Skozi čas so se razvile številne tehnološke razrešitve, uveljavile pa so se tiste, ki omogočajo zmanjšanje količin odpadkov, njihovo ločeno zbiranje, reciklažo oziroma sežig in odlaganje preostankov neuporabnih odpadkov. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave odpadkov. Surovine, ki jih zberemo ločeno, se namreč vrnejo v ponovno predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališče odpadkov, ohranimo naravna bogastva (gozd) in zmanjšamo porabo energije. S tem, ko se povečujejo količine odpadkov in njihova raznolikost, so podjetja prisiljena k nenehnemu reševanju te problematike, zato se je v ta namen pred časom razvil postopek baliranja odpadkov. Tehnologija baliranja odpadkov omogoča, da v kriznih situacijah podjetja balirajo odpadke, ki jih nato začasno skladiščijo na začasnih skladiščih za ta namen. S tem postopkom dosežemo veliko ugodnosti, vse od zmanjšanja volumna odpadkov, lažjega transporta, omejitve smradu, ker so neprodušno pakirani, torej ne onesnažujejo okolja. Pravilno ravnanje z odpadki bi se moralo razširiti na vse nivoje človeškega delovanja od vrtcev, šol, podjetij in javnih ustanov, saj bi le tako državljani spoznali, kako zelo je pomembno. Z večjo zastopanostjo te teme v medijih bi se počasi, vendar vztrajno, krepila tudi osveščenost oziroma občutek odgovornosti vsakega posameznika. Bolj kot »udobnost« zbiralnega sistema je pomembna motivacija za pravilno ravnanje. Kot kaže, je najtežja sprememba navad, ki pa jo bo posameznik pripravljen narediti le ob zelo dobrih argumentih za tako ravnanje (npr.: kazni, spodbude, informacije o pomembnosti ločenega zbiranja itd.). Zavedati se moramo, da vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja, k zmanjšanju odloženih odpadkov na urejenih in divjih odlagališčih predvsem zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločeno zbiranje odpadkov, tehnologije ravnanja s komunalnimi odpadki, baliranje, deponiranje, ozaveščenost gospodinjstev.
Objavljeno: 03.03.2011; Ogledov: 2153; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1000,40 KB)

30.
ANALIZA OKOLJSKE USTREZNOSTI IZBIRE GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI PASIVNIH MONTAŽNIH HIŠ
Sintija Verglez, 2010, diplomsko delo

Opis: Pasivne hiše zaradi nizke toplotne prevodnosti prinašajo velike energetske prihranke. Pasivna hiša mora ustrezati določenim standardom pasivne gradnje, kot so zrakotesnost, nizka toplotna prevodnost id., standardi pa ne določajo iz kakšnih gradbenih materialov mora biti stavba zgrajena. Načelom trajnostne arhitekture najbolj ustreza pasivna hiša, ki je zgrajena iz naravnih gradbenih materialov, ki imajo minimalne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Za proizvodnjo nekaterih gradbenih materilov se porabi veliko energije in sprosti ogromna količina emisij CO2. Pri monatžni pasivni gradnji se kot nosilec konstrukcije uporablja les, ki ima pozitivne vplive na okolje, saj v procesu fotosinteze veže CO2. Okoljska ustreznost zgradbe tako ni odvisna le od količine energije, ki se porabi za ogrevanje v času obratovanja zgradbe, ampak tudi od porabljene energije in vplivov na okolje v času proizvodnje gradbenih materialov, ki so vgrajeni v stavbo. V empiričnem delu smo z vidika CO2 odtisa analizirali gradbene materiale v zunanji steni večjega števila ponudnikov slovenskih montažnih pasivnih hiš. Rezulati raziskave, kažejo, da so okoljsko ustreznejše zunanje stene montažnih pasivnih hiš tiste, ki uporabljajo večji delež naravnih gradbenih materialov — predvsem lesa ter izolacije iz celuloze. Trend gradje pasivnih hiš naraša v tujini in v zadnjih letih tudi v Sloveniji. Ozaveščenost graditeljev in investirtorjev je trenutno bolj na strani zmanjšanja porabe energije za ogrevanje v času obratovanja stavbe. Čedalje več pa je tudi takšnih, ki se zavedajo pozitivnega vpliva na okolje in zdravlje ljudi, ki ga imajo naravni gradbeni materiali. Gradnja z naravnimi materiali je za 20-30% dražja od tiste z konvencionalnimi gradbenimi materiali. S povečanjem povpraševanja se bo spremenila tudi cenovna konkurečnost ponudnikov, ki gradijo z naravnimi gradbenimi materiali. Montažna pasivna gradnja iz naravnih materilov lahko postane izdelek množične proizvodnje, za kar pa je potrebno ozavestiti ljudi in proizvajalce. V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti gradnje z naravnimi gradbenimi materiali.
Ključne besede: pasivna hiša, naravni gradbeni materiali, okoljska ustreznost gradbenih materilaov, montažna hiša, trajnostna arhitektura, energetsko varčna gradnja, analiza življenskega cikla proizvoda
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 3252; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici