| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Primerjava toplotnih izgub in okoljske deklaracije proizvoda obstoječega montažnega objekta in objekta, zasnovanega iz konopljinega betona
Monika Cestnik, 2020, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena teoretična osnova za izračun toplotnih izgub ter lastnosti konopljinega betona v gradnji. Prav tako sta predstavljena pomen okoljske deklaracije proizvoda skozi življenjski cikel objekta in vrednotenje vplivov na okolje. V praktičnem delu magistrske naloge je izvedena primerjava obstoječega montažnega objekta in objekta, zasnovanega iz konopljinega betona, s preračunavanjem toplotnih izgub in okoljsko analizo. V prvem delu praktičnega dela magistrske naloge je prikazan izračun toplotnih izgub s poenostavljeno računsko metodo z uporabo standardov in s pomočjo računalniškega programa HTflux. V drugem delu pa je prikazan izračun izbranih okoljskih kazalnikov s poenostavljeno računsko metodo z uporabo standarda ter izvedena presoja vplivov na okolje z računalniškim programom Simapro po računski metodi EPD 2018.
Keywords: toplotne izgube, konopljin beton, okoljska analiza, okoljska deklaracija proizvoda
Published: 29.06.2020; Views: 330; Downloads: 73
.pdf Full text (5,49 MB)

2.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, scientific monograph

Abstract: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Keywords: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Published: 05.03.2018; Views: 994; Downloads: 124
.pdf Full text (2,72 MB)
This document has many files! More...

3.
Predračunavanje stroškov čiščenja odpadne vode v podjetju X
Luka Žirovec, 2017, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali vzroke in posledice onesnaževanja voda, ki predstavljajo nevarnost za zdravje in obstoj človeštva ter drugih vrst. Preučili smo ukrepe, ki se sprejemajo in izvajajo na ravni Evropske unije in Slovenije za varovanje okolja in voda. Ukrepi se v zakonodaji odražajo tudi skozi predpisane mejne vrednosti onesnaževal v odpadni vodi, ki se jih ne sme preseči pri neposrednem ali posrednem spuščanju vode v okolje. To je mogoče dosegati z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer je od vrste odpadne vode odvisno, katera tehnologija je primerna za določeno vrsto odpadne vode oziroma onesnaževal, ki se nahajajo v odpadni vodi. Osredotočili smo se na konkretno študijo čiščenja izcedne odpadne vode iz komunalnega odlagališča odpadkov, pri čemer je značilno, da so izcedne odpadne vode na vrhu lestvice odpadnih voda glede na težavnost čiščenja, saj imajo zelo kompleksno in spremenljivo vsebino. Čiščenje v preučevanem podjetju poteka z membransko filtracijo, ki sicer predstavlja novejšo tehnologijo čiščenja, vendar pa zaradi specifičnih parametrov izcedne odpadne vode ni najbolj optimalna izbira oziroma kaže določene pomanjkljivosti, predvsem mašenje filtrnih modulov. Zaradi tega potrebuje podjetje tehnološko drugačno rešitev, ki pa mora biti konkretno podprta tako s tehnološkimi parametri čiščenja kot samimi informacijami glede stroškov, ki jih čiščenje povzroča. Ustrezno tehnološko rešitev čiščenja izcedne odpadne vode za preučevano podjetje predstavlja elektrokemični način čiščenja, ki je predmet podrobnejše preučitve. Za preučevano podjetje so bile izvedene konkretne meritve čiščenja in izračunani stroški, ki pri tem nastajajo. Pri okoljskem vidiku gre za merjenje vhodnih parametrov v čistilno napravo in učinkovitost čiščenja skozi izhodne parametre iz čistilne naprave, pri računovodskem vidiku gre za ugotavljanje potroškov, do katerih prihaja v procesu čiščenja, in učinkov po koncu procesa čiščenja ter posledično stroškov, ki pri vsem tem nastajajo. Tako so skozi celovito zbrane podatke prikazane tehnološke in računovodske informacije za poslovodstvo, ki mu bodo v pomoč pri nadaljnjih poslovnih odločitvah. Relevantno informacijo predstavlja tudi prikazana ekonomska upravičenost investicijskega vlaganja v novo čistilno napravo, saj je okoljska in tehnološka primernost čiščenja izcedne odpadne vode podprta s finančno upravičenostjo investicijskega vlaganja. Dodano vrednost naloge vsekakor predstavlja interdisciplinarnost tematike, in sicer teoretično in praktično inženirsko podprte empirične meritve parametrov in preračunih potroškov, ki predstavljajo osnovo za izračun stroškov čiščenja. Naloga poleg računovodskega vidika poudari tudi okoljski vidik oziroma želi dvigniti okoljsko zavest o pomenu varovanja okolja, pri tem pa investicije v okolje niso nujno le finančno breme za podjetja, temveč lahko predstavljajo stroškovno smiseln ukrep.
Keywords: predračunavanje, proizvajalni stroški, izcedna odpadna voda, čistilne tehnologije
Published: 18.10.2017; Views: 686; Downloads: 85
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Vrednotenje vseživljenjskih stroškov pri trajnostni prenovi večstanovanjske stavbe
Hana Sovič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili pomen trajnosti v gradbeništvu, podali primer trajnostne prenove večstanovanjskega objekta po načelih trajnosti, prikazali ekonomsko analizo diskontiranih stroškov ter predstavili stroške življenjskega cikla stvabe (LCC analiza - Life cycle costing analysis). Izpostavili bomo problematiko vplivov na okolje v gradbenem sektorju ter trajnostno gradnjo kot možnost rešitve omenjene problematike. Teoretično bomo predstavili trajnostno gradnjo, trajnostno načrtovanje in materiale pri različnih elementih stavbe. Prav tako bomo povzeli že obstoječe modele za vrednotenje trajnostne gradnje ter podali teoretične osnove analize stroškov vseživljenjskega cikla. Opisali bomo obravnavano večstanovanjsko stavbo, predstavili njene tehnične lastnosti ter prikazali trenutno stanje porabe energije. Podali bomo predloge ukrepov za izboljšanje energetskega stanja ter jih analizirali. V zadnjem delu bomo izvedli še ekonomsko analizo predlagane prenove, v kateri bomo glede na izračunane letne donose, ki predstavljajo preprečene stroške porabe toplotne in električne energije, če trajnostna prenova ne bi bila izvedena, predstavili dobe vračanja po posameznih elementih prenove in celotne stavbe. Sledi izračun neto sedanje vrednosti (NSV) vseživljenjskih stroškov po predlagani prenovi, ki je izdelan na osnovi ocenjenih investicijskih stroškov trajnostne prenove stavbe, ocenjenih vzdrževalnih in obratovalnih stroškov stavbe po prenovi ter izračunanega preostanka vrednosti. Prav tako smo izvedli izračun NSV vseživljenjskih stroškov v primeru, da se trajnostna prenova ne bi realizirala, da smo lahko prikazali primerjavo NSV vseživljenjskih stroškov z in brez prenove.  
Keywords: trajnost, trajnostna gradnja, energetska učinkovitost, kvaliteta notranjega okolja, vseživljenjski stroški, stroški vzdrževanja, stroški obratovanja
Published: 06.10.2017; Views: 896; Downloads: 137
.pdf Full text (1,72 MB)

5.
RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Barbara Šuster, 2016, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij. Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015. Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Keywords: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Published: 30.03.2017; Views: 1041; Downloads: 194
.pdf Full text (2,77 MB)
This document has many files! More...

6.
ORGANIZIRANOST SISTEMA RAVNANJA Z ODPADNO EMBALAŽO V EVROPI IN V SLOVENIJI
Katja Furman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osnovna funkcija embalaže je fizična zaščita blaga pred poškodbami in vplivi iz okolja. Ko embalaža opravi svojo funkcijo in se loči od blaga, postane odpadek. Odpadna embalaža nastaja tako v gospodinjstvih, gospodarstvu in ostalih institucijah. V skrbi za čistejše in manj obremenjeno okolje ima embalaža ogromen okoljski pomen. Ravnaje z embalažo in odpadno embalažo je urejeno na ravni Evropske unije in na ravni posamezne države z nacionalnimi sistemi ravnanja z embalažo in odpadno embalažo. V Bruslju je bila ustanovljena krovna organizacija za ločeno zbiranje, recikliranje in ravnanje z embalažo in odpadno embalažo PACKAGING RECOVERY ORGANIZATION EUROPE (PRO EUROPE). Danes ta organizacija združuje 31 držav, od katerih večina uporablja znak 'Zelena pika' kot simbol financiranja. V Sloveniji je trenutno šest družb za ravnanje z odpadno embalažo. Vanje se morajo vključiti subjekti, ki dajo na slovenski trg več kot 15 ton embalaže na leto. Prav tako se morajo ta podjetja registrirati na Finančni upravi. Vsake tri mesece je treba narediti obračun in na njegovi podlagi plačati družbi za ravnanje z embalažo embalažnino in Finančni upravi okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Keywords: odpadna embalaža, PRO EUROPE, Zelena pika, embalažnina, okoljska dajatev
Published: 24.03.2017; Views: 797; Downloads: 118
.pdf Full text (3,28 MB)

7.
POSLOVNO ORGANIZACIJSKI KONCEPT RAVNANJA Z OKOLJEM V MALEM STORITVENEM PODJETJU
Božidar Kastelic, 2016, master's thesis

Abstract: Z obremenjevanjem naravnega okolja in s pomanjkanjem skrbi za okolje se srečujemo vsak dan, na vsakem koraku. Najhuje se posledice v zadnjem času kažejo v klimatskih spremembah. Vendar tudi druga področja, kot so onesnaženost tal, voda in zraka, ne zaostajajo veliko. Pomemben delež onesnaženja in pomanjkanje skrbi za okolje je moč pripisati podjetjem, tudi malim storitvenim podjetjem. Medtem ko večja podjetja upoštevajo zakonodajo in razvijajo prostovoljne pobude v skrbi za okolje, srednja ter mala podjetja zaradi omejenih virov temu vidiku ne namenjajo dovolj pozornosti. Poslovna podjetniška politika bo v prihodnosti morala vključevati širše dimenzije, kot je to veljalo v preteklosti. Ne samo zasledovanje ekonomskih, temveč tudi okoljskih in socialnih dimenzij. Poslovno organizacijski koncept ravnanja z okoljem v podjetniški praksi malih storitvenih podjetij naj bi bolj upošteval spoznanja, da je potrebno ob učinkovitosti bolj kot doslej upoštevati celovitost pristopa, znanje, okoljsko osveščenost, za ustvarjalnost spodbudne medosebne odnose, okoljsko odličnost poslovanja, podporni in skrben odnos do naravnega ter drugega okolja. Gre za celoviti več- in medstrokovni pristop, ki v malem podjetju predstavlja problem. Zaradi omejenih človeških virov sta vloga in pomen lastnika oziroma managerja na področju ravnanja z okoljem še toliko bolj izpostavljena. Predlagani managerski model z vključenim ravnanjem z okoljem izhaja iz Lipovec-Rozmanove teorije organizacije in dodanim Kraljevim pristopom k okoljski odličnosti. Poudarek temelji na planiranju, uveljavljanju in kontroli poslovanja ter planiranju, uveljavljanju in kontroli organizacije, ki v vseh korakih vključuje skrb za okolje v malem storitvenem podjetju. V raziskavi preučujemo posamezne sestavine ravnanja z okoljem v managerskem procesu, in sicer v poslovanju ter organiziranju, in kako se vključujejo v vsakodnevne podjetniške aktivnosti planiranja, izvajanja in kontroliranja v avtopralnicah. V zaključkih magistrske naloge smo lahko ugotovili, da smo z nalogo, izvedeno raziskavo in analizo raziskovalne ankete izpolnili nekatere cilje, ki smo si jih zastavili v nalogi. Glavno sporočilo naloge je, da stalno in nenehno prilagajanje podjetij za ohranjanje konkurenčnosti postavlja zahtevo o skrbi za okolje ter ravnanju z njim med prednostne cilje v poslovanju in tudi organiziranju podjetja. Med cilje poslovanja in organiziranja se tako kot nepogrešljiva stalnica uvrščajo tudi cilji ravnanja z okoljem. Vse tri hipoteze, ki smo jih postavili v uvodnem delu naloge in se nanašajo na poslovno organizacijski koncept ravnanja z okoljem v malem storitvenem podjetju, smo z analizo anketnega vprašalnika ter analizo dobljenih odgovorov ob ustreznem razmisleku in natančni primerjavi dikcije hipotez z dikcijo vprašanj na koncu uspešno potrdili.
Keywords: kontrola, management, malo storitveno podjetje, planiranje, ravnanje z okoljem, uveljavljanje
Published: 13.12.2016; Views: 746; Downloads: 83
.pdf Full text (10,56 MB)

8.
ANALIZA OKOLJSKIH IN EKONOMSKIH DEJAVNIKOV KOT KRITERIJEV PRI NAKUPU AVTOMOBILA
Doroteja Fras, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z izgorevanjem fosilnih goriv osebni avtomobili povzročajo škodo okolju. Na svetovnih trgih lahko izbiramo tudi med alternativnimi vrstami osebnih avtomobilov, ki so v fazi uporabe bolj trajnostne v primerjavi z osebnimi avtomobili na fosilna goriva. Potrošniki lahko prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja okolja s premišljeno izbiro nakupa osebnega avtomobila. Z metodo LCA lahko pred samim nakupom ovrednotimo okoljske vplive izbranih osebnih avtomobilov in ugotovimo, kateri je okoljsko najbolj učinkovit. Posamezniki v večini primerov pred nakupom določijo širino izbora potencialnih osebnih avtomobilov glede na blagovno znamko. Nakup nam lahko predstavlja veliko finančno breme, zato je stroškovna analiza bistvena pred dokončno odločitvijo. Potrošnik želi v končni fazi najti skupno rešitev, ki je okoljsko in ekonomsko upravičena.
Keywords: kriteriji nakupa, fosilna goriva, trajnostni promet, avtomobil, metoda LCA
Published: 28.11.2016; Views: 815; Downloads: 96
.pdf Full text (1,57 MB)

9.
ENERGETSKA IZRABA BIOMASE KOT MOŽNOST ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI LESNOPREDELOVALNEGA OBRATA
Dejan Jevšnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so na splošno predstavljeni pomen gozdov, pomen lesa kot obnovljivega vira energije ter neugodno stanje na področju lesnopredelovalne panoge. Izpostavljena je težava energetskega stanja v RS z vidika doseganja ciljev strategije Evropa 2020 ter v zvezi s tem prikazan potencial lesne biomase kot možnost za izboljšanje energetske slike RS. Predstavljene so tehnologije za energetsko izrabo lesne biomase v mikrosistemih daljinskega ogrevanja, ki z organizacijskega vidika temeljijo na energetskem pogodbeništvu, ki je bil k nam prinesen iz sosednje Avstrije. Avstrija je predstavljena tudi kot dober primer tuje prakse na področju rabe lesne biomase. Ker v predstavljenem lesnopredelovalnem obratu nastaja odpadna lesna biomasa, ki se zmelje v lesne sekance, je bila za mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesne sekance narejena SWOT-analiza, ki je pokazala, da ima tak sistem večje število prednosti in priložnosti kot pomanjkljivosti in nevarnosti. Izbrane alternative ustvarjanja dodane vrednosti z ostanki lesnopredelovalnega obrata, ki so bile obravnavane s finančnega vidika: 1) prodaja lesnih sekancev na lokalnem trgu, 2) ogrevanje domače enodružinske hiše z lesnimi sekanci ter prodaja njihovega ostanka in 3) naložba v vzpostavitev mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance s prodajo ostanka lesnih sekancev. Gospodarska uspešnost je bila pri vseh treh izbranih alternativah pozitivna; najvišji poslovni izid bi lahko bil dosežen z neposredno prodajo lesnih sekancev. Pri gospodarski učinkovitosti je prav tako izstopala prodaja lesnih sekancev, saj so stroški v tem primeru najnižji. Izkazalo se je, da je cena 1 MWh toplotne energije za ogrevanje iz mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesne sekance v primerjavi s ceno 1 MWh toplotne energije iz individualnega sistema ogrevanja za enodružinsko hišo nižja. Hkrati je to ugodno tudi za ponudnika toplotne energije, ki lahko del dobička ustvari še s prodajo ostanka lesnih sekancev. Čeprav so rezultati izračuna gospodarske učinkovitosti in uspešnosti pokazali v korist neposredne prodaje lesnih sekancev na lokalnem trgu, je zaradi naraščanja mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na gosteje naseljenih območjih in zaradi doseganja višjega deleža rabe obnovljivih virov energije v energetski bilanci RS še vedno poudarek na energetski izrabi odpadne lesne biomase tam, kjer le-ta nastaja.
Keywords: lesnopredelovalna dejavnost, lesni sekanci, mikrosistem daljinskega ogrevanja, energetsko pogodbeništvo
Published: 27.10.2016; Views: 737; Downloads: 68
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
KONCEPTUALNI MODEL OŽIVITVE TRGA TOPLOTNIH SOLARNIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI
Zala Grivec, 2016, master's thesis

Abstract: Pri analizi energetske bilance ugotovimo, da smo zašli v napačno smer. Soočamo se s podnebnimi spremembami, odvisnost od uvoza nafte in drugih fosilnih goriv vpliva na našo družbo, ki postaja občutljiva na spremembe, ki se dogajajo na tem področju (neenakomerna nihanja cen goriv, nerealne in nemogoče prihodnje napovedi analitikov glede dogajanja s fosilnimi gorivi ter njihovimi cenami, prekinitve dobav zaradi političnih ozadij …). V teh razmerah postane sektor obnovljivih energij, v našem primeru sončna energija, zelo dobra alternativa, saj zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter omogoča zmanjševanje emisije toplogrednih plinov oz. onesnaževanje okolja, izkorišča cenovno ugodnejše in čiste energetske vire ter omogoča tehnološki razvoj lokalni industriji. Zavedanje, da so obnovljivi viri energije, izmed katerih je tudi sončna, ključnega pomena za trajnostno prihodnost našega planeta, je treba dvigniti na višjo raven. Z uporabo sončne energije s pomočjo toplotnih solarnih sistemov se tako prispeva v boju proti podnebnim spremembam, pozitivnim učinkom glede zanesljivosti oskrbe z energijo ter zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest ter čistejšemu okolju za življenje ljudi. Današnje toplotne solarne tehnologije so učinkovite in zanesljive pri zagotavljanju sončne energije za široko uporabo – od ogrevanja sanitarne vode do ogrevanja prostorov stanovanjskih stavb in javnih zgradb, solarnega hlajenja, solarnega daljinskega ogrevanja, proizvodnje procesne toplote ter razsoljevanja morske vode. Sončna energija prinaša koristi za končnega uporabnika in za družbo kot celoto. Ekonomska korist sončne energije je torej nadomeščanje uporabe fosilnih goriv, s čimer se zmanjšuje stroške ogrevanja in se jih na ta način lažje načrtuje. Strojna oprema in vgradnja predstavljajo skoraj vse stroške ogrevalnega sistema, medtem ko za delovanje ne potrebuje goriva in ima nižje stroške vzdrževanja v času delovanja. Nasprotno to velja za konvencionalne sisteme ogrevanja, kjer se večina stroškov pojavi med dobo delovanja (gorivo). Četudi bi lahko domnevali dolgoročno stabilne cene energije, obstaja v Evropi ogromen tehnični potencial za vgradnjo TSS s povračilno dobo od 5 do 15 let, kar je veliko manj od povprečne dobe uporabe – 20 do 25 let za tovrstne alternativne ogrevalne sisteme. Torej je toplotni solarni sistem dolgoročno racionalna investicija. Tehnični potencial je seveda toliko višji, če bodo cene energije dolgoročno naraščale – in ob upoštevanju dejanskih družbeno-političnih in okoljskih stroškov uporabe fosilnih goriv. V nekaterih državah je že vidna jasna povezava med poviševanjem cen konvencionalnih goriv ter večanjem povpraševanja po sprejemnikih sončne energije. Vendar pa največji del potencialne rabe sončne energije ekonomsko ne preživi pod sedanjimi tržnimi pogoji. Največjo prepreko rasti predstavljajo visoki začetni investicijski stroški, kar je finančni in psihološki element pri končnih uporabnikih, ki se neracionalno raje odločajo za konvencionalne vire in s tem za višje stroške v prihodnosti ter zavračajo dolgoročno optimalno različico prav zaradi visokih začetnih investicijskih stroškov. Da bi odstranili te ovire, veliko lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad sprejema spodbujevalno politiko in tako ponuja finančne spodbude za vgradnjo TSS. Do zdaj so bile tovrstne spodbude ključni element za razvoj trga toplotnih solarnih sistemov, predvsem v tistih delih, kjer je ta trg v začetnih razvojnih fazah. Pod sedanjimi pogoji bi ukinitev teh spodbud pomenila veliko škodo in stagnacijo tega trga. Izkušnje najbolj razvitih trgov kažejo, da je ta trg lahko samostojen brez finančnih spodbud takrat, ko je dosežen minimum kritične mase. Pri finančnih spodbudah količina ni zadosten pogoj, saj morajo biti pazljivo zastavljene, da zagotovijo zdravo tržno rast. Gre za velik tehnični potencial ekonomije obsega različnih stopenj vrednostne verige.
Keywords: sončna energija, toplotni solarni sistem, sprejemniki sončne energije, trg toplotnih solarnih sistemov, obnovljivi viri energije
Published: 15.09.2016; Views: 669; Downloads: 49
.pdf Full text (1,92 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica