SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 164
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN ODKRIVANJA SPOLNIH ZLORAB OTROK
Sabina Švagan, 2009, diplomsko delo

Opis: Spolne zlorabe otrok so realen družbeni pojav. Pri kazenski obravnavi spolnih zlorab predstavlja glavni problem, kako se dokopati do materialne resnice, še zlasti kadar je žrtev majhen otrok, ki še ne zna ali ne zmore povedati, kaj se mu je zgodilo. Izvedenci tako išcejo nove poti, kako do dokazov s spolnih zlorabah otrok. Ena izmed možnosti se je pokazala v analizah otroških risbic. Raziskave so pokazale, da otroške risbe odsevajo družinsko stanje in so pomembne pri dokazovanju spolnih zlorab v družini, ki so sicer še težje dokazljive od ostalih. Pomemben vidik pri tem pa je poznavanje otroške psihologije in razumevanje psihologije pricanja. Tukaj strokovna javnost ravno opozarja na pomanjkljiva znanja in razumevanje teh podrocij in se zavzema za to, da bi se organizirali vsaj posveti na to temo. Postopki bi zaradi tega bili ucinkovitejši, ker bi se á priori izognili (v marsikaterem primeru) nekaterim napakam kot npr. obsodba napacnega storilca, ponovna zaslišanja otrok žrtev-pric spolnih zlorab, pritožbeni postopki idr.
Ključne besede: otroci, spolne zlorabe, kazenski postopek, otroška risba, sposobnost pricanja.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2683; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (401,87 KB)

2.
KRIMINOLOŠKE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB
Sanja Alaber, 2009, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe predstavljajo najbolj pereč problem današnjega časa, hkrati pa se smatrajo za največji izziv človeštva. Osrednji cilj diplomske naloge je prikaz razsežnosti problematike podnebnih sprememb, predvsem pa njihov vpliv na naše družbeno življenje. Podnebne spremembe so pomemben pokazatelj nove varnostne dileme, saj bomo ogroženi tako na nacionalni, kakor tudi na mednarodni ravni. Povsem nov vidik proučevanja podnebja in njegovih sprememb je vidik kriminologije, ki poskuša obrazložiti razmerje med spremenjenimi naravnimi procesi v okolju in gibanjem kriminalitete. S tem namenom so tudi v osrednjem poglavju (z naslovom Kriminološke posledice podnebnih sprememb) predstavljene dve skupine študij. Prve pojasnjujejo vpliv povišanih temperatur na agresivno vedenje ljudi ter s tem posledično na kriminaliteto, in sicer predvsem na nasilna kazniva dejanja. Druga skupina študij pa prikazuje razmerje med izpostavljenostjo toksinom v okolju in stopnji kriminalitete. Za nadaljnje proučevanje vpliva naravnih procesov na kriminaliteto je pomemben nastanek zelene kriminologije, ki se ukvarja z ekološkimi kaznivimi dejanji in nastalo ekološko škodo, pri tem pa upošteva predvsem dejavnik družbene neenakosti, spola in rasnega razlikovanja. Diplomska naloga se dotika tudi problematike odgovornosti za porušeno ekološko ravnovesje in predstavlja nekatera pravna vprašanja in dileme, s katerimi bomo zaradi obsežnosti problematike podnebnih sprememb soočeni v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podnebne spremembe, kriminaliteta, vpliv temperature in toksinov, pravne dileme, odgovornost, zelena kriminologija, ekologija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1928; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
DUŠEVNO MOTENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Jasna Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem predstavila problematiko duševnega zdravja v svetu, v Sloveniji in v družbi na sploh, tako s pravnega stališča, kot s stališča vsakdanjega življenja.Duševno zdravje ni pojem sodobnega časa, to je pojem, ki je star toliko, kot je staro človeštvo. Duševno zdravje opredeljuje človekovo notranje psihično stanje (kot je sreča, osebno zadovoljstvo, dobro počutje...), človekove odnose z drugimi ljudmi in njegovo delovanje( razumevanje drugačnosti, uspeh pri delu, v šoli, službi...) in navsezadnje je duševno zdravje tudi sposobnost človeka, da obvladuje svoje življenje ter se uspešno sooča z različnimi življenjskimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami. Opredelitev pojmov kot so duševno zdravje, duševne motnje in duševne bolezni so predmet psihiatrije. Vendar je vsebina teh pojmov pomembna tudi za pravno področje, saj se ti pojmi nemalokrat uporabljajo tudi v pravni stroki.Za področje duševnega zdravja v Sloveniji, pomeni precejšen napredek nov Zakon o duševnem zdravju, ki je vstopil v uporabo 12.8.2009.Ta zakon sem v diplomi tudi podrobneje predtsavila.Vsekakor smo v Sloveniji potrebovali posebno pravno ureditev obravnavanega področja.Zanemarit ne smemo tudi številnih organizacij, ki se "borijo" za izboljšanje razmer v duševnem zdravju in se zavzemajo za pravice posameznikov z duševnimi težavami.Čeprav je bilo v zadnjih letih precej postorjenega za ljudi s težavami v duševnem zdravju, še delo ni končano.
Ključne besede: Duševno zdravje, duševne motnje, duševne bolezni.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2419; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (450,42 KB)

4.
KRIMINOLOŠKI VIDIKI PORNOGRAFIJE
Dunja Hvalec, 2009, diplomsko delo

Opis: Pornografija se je pojavila zelo zgodaj v preteklosti, že prve jamske slike so poleg tradicionalnih motivov lova pogosto prikazovale seksualne prizore. Skozi zgodovino se je pojavna oblika pornografije spreminjala, prav tako pa se je spreminjal odnos družbe do nje. S tako imenovano seksualno revolucijo je prišlo do ekspanzije pornografije. Pornografija se je začela pojavljati v vseh medijih, veliko se je govorilo o njej, družba je zahtevala stališče. Še danes je tako, a enotnega stališča ni. Nasprotniki pornografije so prepričani, da pornografija škoduje, v njej vidijo ponižanje in dehumanizacijo žensk. Zagovorniki pornografije pa v njej ne vidijo nič škodljivega, sklicujejo se na pravico do izražanja. V diplomskem delu bom skušala obrazložiti temeljne pojme pornografije, prikazati njen razvoj skozi zgodovino in predstaviti najpomembnejše argumente za in proti. Diplomska naloga se nanaša na običajne in legalne oblike pornografije, torej izključuje otroško pornografijo in druge skrajne oblike, razen, kadar je drugače navedeno.
Ključne besede: Pornografija, zgodovina, spolna morala, pravice žensk, spolno nasilje, konservativizem, feminizem, otroška pornografija, pravo.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2579; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (425,50 KB)

5.
PSIHIATRIČNO IZVEDENSTVO KOT DOKAZ V KAZENSKEM POSTOPKU
Suzana Zupan, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Področje psihiatričnega izvedenstva predstavlja eno izmed področij, kjer prihaja do prepletanja prava in psihiatrije. Osrednja tema moje diplomske naloge, katere naslov je » Psihiatrično izvedenstvo kot dokaz v kazenskem postopku « je področje psihiatričnega izvedenstva. Dandanes je psihiatrično izvedenstvo že neizogiben del mnogih kazenskih postopkov sodnih dvoran. Psihiatrično izvedenstvo je torej tista vrsta izvedenstva, ki se sme odrediti v primeru obstoja konkretnih okoliščin in dejstev, ki utemeljujejo sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven bodisi zaradi duševne motnje bodisi zaradi duševne manjrazvitosti ali pa je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti njegova prištevnost zmanjšana, ali pa obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka. Pri tem se psihiatrični pregled odredi s pisno odredbo sodišča, pri čemer morajo biti naloge psihiatričnega izvedenca v odredbi nazorno konkretizirane. Sodišče se torej odloči za izvedenca takrat, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva potrebno določeno strokovno znanje, s katerim pa sodišče samo ne razpolaga. Z izvedenstvom kot posebnim preiskovalnim dejanjem se v kazenskem postopku pridobi dokaz. Pridobi se izvid in mnenje izvedenca. Opozoriti velja, da sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nikakršna formalna pravna pravila o vrednosti nekega dokaza. Izvedenstvo se torej nanaša na dejanska in ne na pravna vprašanja. Področje, kjer se pravo in psihiatrija srečujeta je torej področje forenzične psihiatrije. Gre za stičišče dveh v esenci nezdružljivih ved. To pa je poglavitni razlog, da se v forenzični psihiatriji in zatorej tudi v sodno psihiatričnem izvedenstvu srečamo z vrsto etičnih dilem. Osrednja etična dilema, ki jo lahko izpostavim je dvojni položaj psihiatričnega izvedenca. Gre za kolizijo dveh vlog, ki jih psihiater ima. Na eni strani se psihiater znajde v vlogi izvedenca, na drugi pa v vlogi zdravnika oziroma terapevta. Nikakor pa ne smemo zanemariti področja varovanja osebnih podatkov osebe, ki je v kazenskem postopku, pojasnilne dolžnosti psihiatričnega izvedenca, načelo poštenosti ter prizadevanja po objektivnosti.
Ključne besede: Ključne besede: neprištevnost - dokazno sredstvo – psihiatrična ekspertiza - psihiatrični izvedenec - izvid in mnenje - psihiatrični pregled – varnostni ukrepi – duševna motnja in duševno zdravje.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3713; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (733,31 KB)

6.
ORGANIZIRANI KRIMINAL IN MAFIJSKE ZDRUŽBE (kriminološki vidik)
Peter Pipuš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom organizirani kriminal in mafijske združbe poskušam predstaviti razvoj organiziranega kriminala od začetkov na Siciliji do današnjega časa, ko je postal pomemben družbeni in ekonomski faktor, ki si lahko podjarmi celo državo. V splošnem delu diplomske naloge hočem predstaviti pomembnejše poglede na problem organiziranega kriminala. Težava nastane že pri definiciji organiziranega kriminala, ki ga veliko držav, organov pregona, mednarodnih pogodb in zakonov pojmuje dokaj različno. V vseh definicijah lahko pridemo do nekih skupnih, temeljnih značilnosti tega pojava kot npr., da kazniva dejanja izvaja določena skupina ljudi na svojem vplivnem območju ter, da so kazniva dejanja storjena na organiziran način tako, da med posameznimi kaznivimi dejanji obstaja določena povezava. Sledi del naloge v katerem predstavim, najpomembnejše dejavnosti s katerimi se ukvarja organizirani kriminal. Med najdonosnejše posle s katerimi se ukvarja tovrstni kriminal, sodita trgovina z mamili in pranje denarja. Ogromne dobičke kujejo ravno mamilaški karteli, denar od mamil pa je potrebno oprati. Na leto organiziran kriminal opere 1-3 trilijarde USD ali 2-5 % svetovnega BDP. Tako skupine organiziranega kriminala razpolagajo z denarjem, s katerim ne razpolaga marsikatera svetovna velesila. Predstavim najpomembnejše skupine organiziranega kriminala na svetu. Pomembno je poglavje o organizacijski strukturi mafijskih združb, kjer predstavim določene značilnosti posameznih organizacijskih modelov mafij in hierarhijo ter delovanje same mafije. Poglavje o ženskah in mafiji razkriva vlogo ženske v mafiji, kjer nima enakovrednega položaja z moškim, ampak mu je strogo podrejena. V poglavju o pregonu organiziranega poglavja predstavim pregon le tega v Sloveniji, za kar je pristojna predvsem policija in državno tožilstvo, ki ima organizirano posebno skupino za boj z organiziranim kriminalom. Dotaknem se tudi nekaterih mednarodnih oblik sodelovanja organov pregona v Sloveniji z organi v tujini. Za pregon organiziranega kriminala je pomembna tudi zakonodaja s tega področja, ki se je v zadnjih letih izpopolnila. Pomembne so tudi mednarodne pogodbe, ki omogočajo pregon organiziranega kriminala preko državnih meja. V zaključku pridem do ugotovitve, da se organizirani kriminal nenehno spreminja in razvija, poteka globalizacija organiziranega kriminala, saj nekatere skupine organiziranega kriminala po svetu zmanjšujejo razlike na podlagi etnične, kulturne in nacionalne pripadnosti in med sabo sodelujejo zelo učinkovito. Pomembno je, da države in njihovi pravni sistemi sledijo razvoju organiziranega kriminala in se nanj tudi ustrezno odzovejo z ustreznimi preventivnimi in represivnimi ukrepi.
Ključne besede: organizirani kriminal, mafija, mafijske združbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 5766; Prenosov: 1273
.pdf Celotno besedilo (866,24 KB)

7.
ODNOS MED PACIENTOM IN ZDRAVNIKOM
Anita Pišotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravniku je zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo zdravje in življenje posameznika. Zdravnik je dolžan nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človekovega dostojanstva, spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev, spoštovati zakone. Pri odnosu pacient — zdravnik, gre za odnos v katerega se vpletajo zdravnikova in pacientova čustva, izkušnje, lastnosti, pričakovanja,… Bistva zdravstvene dejavnosti ne predstavlja le strokovnost, temveč se od zdravstvenih delavcev pričakuje humanost, poklicna predanost, plemenitost, torej osebne lastnosti, ki se jih s kazenskopravno prisilo ne da izsiliti. Zdravnik mora v odnosu do pacienta ravnati z načeli etike. Njegova naloga je v prvi vrsti pomagati, nikoli škoditi in nikoli preveč obljubljati. Zaradi spoznanja, da gredo stvari v medicini narobe, tudi ob povsem pravilnem ravnanju, mora pacient vedeti, v kaj se pri določenem načinu zdravljenja podaja. Ravno zato je zelo pomembna pojasnilna dolžnost, ki jo opravi zdravnik. Zdravnik mora svoje delo opravljati profesionalno. Gre za profesionalno odgovornost, ki je v primeru zlorabe primerno sankcionirana. Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno — subjektivno ali subjektivno.
Ključne besede: pacient, zdravnik, odnos pacient- zdravnik, etika, pojasnilna dolžnost, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3638; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (530,80 KB)

8.
PROBLEMATIKA UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV NA PODROČJU ODKRIVANJA IN DOKAZOVANJA ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Andrej Kolbl, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvoj organizirane kriminalitete sovpada z razvojem sodobne družbe. Organi pregona, katerih naloga je, preprečevanje in zatiranje tudi organiziranega kriminala, se vse pogosteje srečujejo s specifičnimi težavami pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in pri samem zaznavanju teh dejanj. Medtem, ko so klasične oblike preiskovalnih postopkov v veliki meri uspešno in ustrezno sredstvo za boj proti t.i. klasični kriminaliteti, pa predstavlja organiziran kriminal in nekatere vrste t.i. zločinov brez žrtev hud problem pri odkrivanju in toliko večji pri preiskovanju in zbiranju dokazov za uspešne postopke organov kazenskega pregona pred sodišči. Pri raziskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete policija uporablja vedno več novih metod in sredstev, ki pomenijo odmik od klasičnih preiskovalnih tehnik. Pri izvajanju novih metod in sredstev se na drugi strani krčijo človekove pravice in temeljne svoboščine. S temi metodami država nenehno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, katere so opredeljene v ustavi. Zaradi stopnje družbene nevarnosti, ki se pojavlja pri izvrševanjih kaznivih dejanj s strani posameznikov in organiziranih skupin, ki se nikakor ne morejo ali nočejo podrejati pozitivnim pravnim normam, je družba zainteresirana, da preganja in kaznuje storilce njej nevarnih dejanj. Ravno zaradi stopnje družbene nevarnosti pri določenih kaznivih dejanjih, je zakonodajalec privolil v omejevanje določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v primerih, ko je potrebno raziskati kaznivo dejanje in prijeti storilce tovrstnega dejanja. V Republiki Sloveniji so prikrite preiskovalne ukrepe do sedaj urejali različni zakoni. Ti so se spreminjali skozi štiri obdobja od osamosvojitve Republike Slovenije dalje. V teh obdobjih so se prikriti preiskovalni ukrepi spreminjali in prilagajali potrebam družbe. V prihodnosti se bo to občutljivo področje zagotovo še spreminjalo in prilagajalo razvoju družbe in s tem posledično tudi razvoju organiziranega kriminala.
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, prikriti preiskovalni ukrepi, organiziran kriminal, kaznivo dejanje, preiskava.
Objavljeno: 29.03.2010; Ogledov: 2587; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (604,87 KB)

9.
POSEG V TEMELJNE PRAVICE POSAMEZNIKOV IN PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI
Jožica Krevs, 2010, diplomsko delo

Opis: Današnji trend naraščanja kriminala vedno bolj ogroža obstoj demokratične države. Zaradi tega se je država dolžna boriti proti naraščanju kriminalitete in pri tem posledično tudi zaščititi pravice in svoboščine svojih državljanov. To pa lahko stori le, če uzakoni sredstva, ki bodo enakovredna vrstam in načinom delovanja, ki jih uporablja organiziran kriminal. Prikriti preiskovalni ukrepi so eni izmed sredstev, ki omogočajo učinkovito preprečevanje in zatiranje kriminala. Dvom, ki jih zbuja uporaba takšnih ukrepov je v tem, da pri svojem izvrševanju posegajo v ustavno varovane pravice. Ustavne pravice vsakega posameznika so temeljne pravice, v katere je mogoče posegati le po vnaprej določenih pogojih. Dolžnost države pa je v varovanju le teh, pri čemer mora, da bi zagotovila njihovo zaščito v njih tudi posegati. Prikriti preiskovalni ukrepi so posebne metode preiskovanja težjih kaznivih dejanj, še posebej organiziranega kriminala, saj klasična policijska pooblastila že dolgo ne zadostujejo več. Ker gre za ukrepe, ki nujno posegajo v pravice posameznika, njegovo zasebnost, morajo biti zakonsko omejeni in strogo nadzorovani. Preprečiti je namreč potrebno, da ne bi država arbitrarno in prekomerno posegala v človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi kadar to ni nujno potrebno. V diplomski nalogi je tudi obravnavan pojav doktrine človekovih pravic, ki je danes prevladujoča in skorajda povzdignjena v ideologijo. Razvila se je na podlagi večstoletnega boja proti zatiranju in želji po omejitvi vrhovne oblasti, ki grobo posega v integriteto posameznika. Resnično doktrini zelo težko očitamo večje filozofske zmote ali neustreznost, zato ne preseneča dejstvo, da je danes uveljavljena v pretežno vseh državah na zahodu. Doktrina človekovih pravic je proizvod človeka, ki je nepopoln, zato je tudi sama podvržena tej omejitvi — nepopolnosti. Katere so te nepopolnosti oz meje so tako formalne kot materialne meje. Formalne meje izhajajo iz same konstrukcije oziroma sheme doktrine, materialne pa so posledica vsebinskih in ideoloških predpostavk. Formalna meja se kaže v nezmožnosti doktrine človekovih pravic, da bi zajela avtentičnega človeka, saj je le-ta znotraj doktrine oropan številnih nepravnih sfer življenja. Prav tako so temeljne vrednote, ki naj bi jih varovale človekove pravice, le tiste, ki so predmet družbenega konsenza, to pa še ne pomeni, da so to absolutne vrednote. Tudi temeljne predpostavke kot so univerzalnost, neodtujljivost in temeljnost niso tako nesporne, kot se zdijo na prvi pogled. Doktrini lahko pripišemo pomanjkanje določil o človekovih dolžnostih in pretirano abstrakten jezik. Na drugi strani se nekatere materialne meje doktrine že odražajo v družbeni resničnosti. Človekove pravice temeljijo na liberalizmu in tako v ospredje postavljajo posameznikovo svobodo in individualizem. Svoboda kot vrhovno vrednota je omejena s svobodo drugega, to pa nehote vzpostavlja paradoks, namreč večja kot je svoboda, večja je potreba po njeni omejitvi. Individualizem se je stopnjeval do te mere, da postaja kontraproduktiven in tako posameznika potisnil v center lastne pozornosti, zameglil pa je pomen skupnosti. Najbolj očitna posledica doktrine človekovih pravic pa je pretirani materializem, ki je sodobno družbo pripeljal na rob ekološke katastrofe. Prikriti preiskovalni ukrepi so od svojega nastanka pa vse do danes doživeli veliko sprememb. K temu so botrovale številne ustavne določbe ter vedno večja uporaba izsledkov kot dokaznega gradiva v kazenskem postopku. Osnovni namen prikritih preiskovalnih ukrepov je zbiranje podatkov, ki se bodo kasneje uporabili kot dokazno gradivo v kazenskem postopku. Glede na raznolikost ukrepov je tudi intenziteta njihovega poseganja v ustavne pravice različna. Bolj ko ukrepi invazivno posegajo v pravice posameznikov večje število materialnih pogojev je po
Ključne besede: Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, ustavne pravice, človekove pravice, doktrina, kritika, filozofija prava, pravna sredstva
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3242; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (310,29 KB)

10.
SVOBODA IZRAŽANJA IN NJENE OMEJITVE
Sabina Francek, 2010, diplomsko delo

Opis: Od uzakonitve habeas corpus, t.j. prve kodifikacije človekovih pravic, do objave mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je minilo več kot 300 let. V tem času sta se obseg in število človekovih pravic postopno povečevala, predvsem po zaslugi 'malega človeka', ki si je v revolucijah in vojnah ter v organiziranem delavskem gibanju z velikikmi žrtvami priboril te pravice. Od osebnostnih pravic, ki so bile prvič kodificirane v Bill of Rights ter do Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je opredelila človekove pravice na fizično in moralno celovitos, je bil na področju človekovih pravic in svoboščin storjen velik napredek. Obodbje zadnjih petdeset let označuje na eni strani poudarjanje in mednarodno pravno varstvo človekoviih pravic, na drugi strani pa istočasno masovno kršenje in poseganje v temeljne pravice in svoboščine v mnogih državah. V Evropi je za varstvo človekovih pravic posebnega pomena Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere namen je oblikovanje in uvajanje pooenotenega koncepta 'evropskih človekovih pravic'. 1. odstavek 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ( Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij ) opredeljuje svobodo govora- določba zagotavlja vsakomur pravico, do svobode izražanja, mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej, brez vmešavanja javne oblasti. Na podlagi te določbe je Evropsko sodišče za človekove pravice izoblikovalo nekatera načela, ki poudarjajo, da predmet njenega varstva niso le mnenja, filozofske ideje ali različni načini izražanja političnih mnenj, temveč tudi dejstva, novice in ideje, ki so lahko za koga žaljive, celo šokantne in vznemirljive za državo ali določen del prebivalstva, ker je vloga tiska nezamenljiva pri informiranju javnosti o zadevah javnega pomena in da je prav zaradi varovanja medijske svobode dopustno celo žaljivo izražanje. Zato so tudi meje sprejemljive kritike širše, kadar gre za politične oz. javne osebnosti, kot to sicer velja za spoštovanje zasebnosti ostalih oseb. Takšno svobodo daje demokratični pluralizem, kajti demokracija je javnomnenjski proces, za katerega je značilen svoboden način razmišljanja, katerega idejni temelj je toleranca do nasprotnih stališč in mnenj. Svoboda izražanja misli je torej nesporno temeljni pogoj za svobodo duha in zato tudi medijsko svobodo. Spoštovati dostojanstvo osebe pa je dolžnost, ki jo ima človek do sebe kot moralnega bitja. Spoštovanje človeškosti lahko zahteva od vsakega drugega človeka, vendar človek ni dolžan spoštovati le samega sebe, ampak ima to dolžnost tudi do drugih ljudi. Ker pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi merili vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pa pomeni tudi bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu jo zagotavlja pravo. V diplomski nalogi sem tako zajela zgodovino razvoja človekovih pravic s poudarkom na medijski svobodi in svobodi izražanja ter novinarski etiki Zajela sem veljavno zakonodajo s tega področja ter se v osrednjem delu naloge bolj podrobno posvetila kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime. Ta so taksativno našteta v 18. poglavju Kazenskega zakonika. Nalogo sem zaključila s sodnim varstvom časti in dobrega imena ter potekom kazenskega postopka. Osvetlila sem težave s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi teh kaznivih dejanj ter v kolikšno pomoč jim je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ključne besede: Ključne besede: človekove pravice, svoboda govora, mediji, izražanje, omejitve, novinarska etika, čast, dobro ime, kazenska odgovornost, sodno varstvo
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 4429; Prenosov: 785
.pdf Celotno besedilo (414,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici