1. KRŠITEV POGODB: NEIZPOLNITEV IN IZPOLNITEV Z NAPAKO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN OBČEM DRŽAVNEM ZAKONIKUNina Gaube, 2016, undergraduate thesis Abstract: Živimo v času, kjer je sklepanje pogodb stalnica vsakdana. S pogodbami nastanejo pogodbene obveznosti. Te pa je potrebno izpolniti v skladu z namenom, zaradi katerega je pogodba sklenjena. V primeru kršitve pogodbenih obveznosti nastopijo sankcije, teh pa se je potrebno zavedati že pred sklenitvijo pogodbe. Cilj moje diplomske naloge je prikazati zgodovino in razvoj slovenskega civilnega prava ter pomen ODZ na razvoj slovenskega civilnega prava. Kot je razvidno že iz naslova diplomskega dela, sem se osredotočila na kršitev pogodb, natančneje na neizpolnitev pogodb in izpolnitev pogodbe z napako. Pogodbeno pravo in kršitve so urejene v Obligacijskem zakoniku (OZ), ker pa vemo, da je predhodnik našega OZ Občni državljanski zakonik (ODZ), sem se odločila za primerjavo teh institutov v obeh zakonikih. Dolga leta veljavnosti ODZ v slovenskem prostoru so pomembno vplivala na razvoj sodne prakse. Še zmeraj pa gre za živo pravo, na katerega se lahko sodišča neposredno sklicujejo v svojih odločbah. Prav zaradi tega se mi zdi primerjava Obligacijskega zakonika z Občnim državljanskim zakonikom tako zanimiva, seveda sem se v svoji diplomski nalogi osredotočila predvsem na obligacije, podrobneje na kršitve pogodb in na razlike med tema zakonikoma. Z primerjanjem primerljivih pravnih pravil za kršitev pogodb v ODZ in OZ sem poiskala razlike in podobnosti med tema zakonikoma ter jih podrobneje analizirala. S tem sem dokazala, da so pravila ODZ še zmeraj živo pravo, le v drugačni preobleki. Diplomsko delo je tematsko razdeljeno na dva dela, v prvem najdemo osnovne opredelitve kršitev pogodb in razvoj slovenskega civilnega prava, v drugem delu pa je preiskovalno delo, s katerim sem dokazala, da je ODZ bil in je še zmeraj živo pravo. Keywords: Kršitev pogodb, neizpolnitev, izpolnitev z napako, Obligacijski zakonik, Občni državljanski zakonik Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 2613; Downloads: 273 Full text (845,04 KB) |
2. PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTIPolona Štumberger, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP. Keywords: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 3666; Downloads: 500 Full text (443,45 KB) |
3. VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI V PRIMERU NEZGODE NA SMUČIŠČUManca Rupar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Po uvodu je v prvem delu diplomskega dela predstavljena zakonodaja, ki velja in ureja področje varnosti smučanja. Poglavitni zakon je Zakon o varnosti na smučiščih, ki ureja navedeno tematiko, poudarja in razširja pristojnosti ter naloge nadzornikov na smučišču in poudarja načelo samoodgovornosti smučarja. Poleg navedenega zakona so za varnost poglavitna tudi FIS pravila, ki jih je dolžan spoštovati vsak upravljavec smučišča ter predvsem smučarji sami, saj vsebujejo minimalne standarde o varnosti na smučiščih.
V drugem delu je opredeljena in predstavljana odgovornost na splošno, predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za nastanek odgovornosti ter vrste odgovornosti, saj je razumevanje tega področja ključno za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v primeru nastanka nezgode na smučišču.
Osrednji del diplomskega dela pa predstavlja razjasnitev odgovornosti posameznika kot smučarja ter upravljavca smučišča. Teorija je za lažje razumevanje podprta s sodno prakso, v kateri so predstavljeni najpogostejši primeri nezgod, ki se lahko pripetijo na smučišču.
Polega navedenega so v osrednjem delu predstavljene problematike, ki zadevajo to področje. Kljub temu, da sicer imamo zakone, ki urejajo to področje pa se pojavlja problem nezadostnega definiranja urejenosti prog, ki bi jih moral zagotoviti upravljavec smučišča za varno smuko, kritično področje je tudi vprašanje hitrosti, ki naj bi bila na smučiščih dovoljena, saj je hitrost odvisna od mnogih dejavnikov in je njena ocena lahko zelo subjektivna in da se lahko upravljavec smučišča za razbremenitev svoje odgovornosti skoraj vedno sklicuje na to. Keywords: Zakon o varnosti na smučiščih, FIS pravila, načelo samoodgovornosti, odškodninska odgovornost, upravljavec smučišča, definicija urejenost proge, vprašanje hitrosti na smučiščih Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 3069; Downloads: 430 Full text (1,12 MB) |
4. PRAVNI VIDIKI MANDATORNE MULTILATERALNE KOMPENZACIJEGregor Danko, 2011, master's thesis Abstract: Sveženj zakonodajnih ukrepov, za preprečevanje zamud pri plačilih, je obogatil slovenski pravni red z institutom obveznega večstranskega pobotanja (mandatorna multilateralna kompenzacija), kakršnega sicer ni zaslediti v širšem evropskem prostoru.
Omenjeni institut temelji na ideji obligacijskopravnega instituta pobotanja, torej sočasnega prenehanja vzajemnih denarnih obveznosti pogodbenih strank, ki je zaradi svojih prednosti nepogrešljivega pomena med drugim tudi v okviru insolvenčnih postopkov, v novejšem času pa tudi na področju ureditve preprečevanja zamud pri plačilih. Glede na materialnopravni temelj, ki je izhodišče pravnega okvirja oz. normiranja obveznega večstranskega pobotanja, avtor izhaja iz temeljnih splošnih načel obligacijskega prava, na podlagi katerih obravnava institut pobotanja. Znotraj nadaljnje poglobljene obravnave veljavne ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja so obravnavane tudi posebne oblike instituta pobotanja, kakor so urejene v okviru drugih pravnih področij, prav tako tesno povezanimi s cilji politike preprečevanja zamud pri plačilih.
Posebna pozornost je namenjena vprašanjem pogojev za pobotanje in izjemam od pogoja vzajemnosti po Obligacijskem zakoniku v razmerju do ureditve po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, kakor tudi vprašanjem posredne vzajemnosti kot lex specialis pogoja po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in njenim pravnim posledicam, problematiki odškodninske odgovornosti in neupravičene obogatitve, teku obresti, pravnim možnostim izpodbijanja večstranskega pobota v stečajnem postopku, problematiki cesije v zavarovanje in pobotanju nedolga.
Avtor zaključuje obravnavo posameznih vprašanj ureditve instituta obveznega večstranskega pobotanja s kritičnim vrednotenjem posameznih pravnih učinkov, ki so posledica neusklajene pravne ureditve instituta obveznega večstranskega pobota s pravnim sistemom kot celote, svoje ugotovitve pa povezuje v zaokroženo celoto. Keywords: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, obvezno večstransko pobotanje, obligacijsko pravo Published in DKUM: 19.04.2012; Views: 2854; Downloads: 318 Full text (2,79 MB) |