1. Vloga centralne banke in vlade pri zagotavljanju stabilnosti cenLaura Korošec, 2025, diplomsko delo Opis: Vloga centralnih bank in vlad pri zagotavljanju stabilnosti cen je ključna za vzdržnost gospodarske rasti in blaginje. Po pandemiji Covid-19 so številna gospodarstva doživela visoko inflacijo, ki so jo sprožili predvsem ponudbeni šoki, povezani z rastjo cen energentov, hrane in surovin ter motnjami v dobavnih verigah. Empirična analiza štirih držav – Slovenije, Nemčije, ZDA in Švedske – je pokazala, da pravočasno in usklajeno delovanje monetarne in fiskalne politike prispeva k hitrejšemu umirjanju inflacije, medtem ko obsežne in dolgotrajne fiskalne spodbude povečujejo tveganja za javnofinančno stabilnost. Ugotovitve potrjujejo, da so med fiskalnimi ukrepi na kratek rok lahko učinkoviti ciljno usmerjeni ukrepi, kot so subvencije in omejitve cen, vendar morajo biti časovno omejeni in prilagojeni specifičnim gospodarskim razmeram.
Ključne besede: inflacija, stabilnost cen, monetarna politika, fiskalna politika, centralna banka, vlada
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Javno-zasebno partnerstvo v Evropi v obdobju 2010-2023Maja Pikl, 2025, diplomsko delo Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem, v zadnjih letih naraščajo v pomenu. Ključna vloga teh partnerstev je zagotavljanje javnih dobrin in storitev, pri čemer zasebni partner prevzame pomemben delež tveganja in odgovornosti za njihovo učinkovito upravljanje. JZP se uveljavijo kot inovativno politično orodje, katerega uspešna implementacija prinaša koristi tako za javni kot zasebni sektor, predvsem pa za končne uporabnike, za katere je posamezen projekt zasnovan.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in analitični del. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne značilnosti in sestavine JZP, kot tudi tveganja, ki jih ti projekti prinašajo. Obravnavane so prednosti in slabosti teh partnerstev, prav tako pa so izpostavljene priložnosti in nevarnosti, ki se lahko pojavijo med njihovim izvajanjem. Ker se projekti JZP lahko izvajajo na podlagi dveh različnih pravnih okvirov – pogodbenega in statusnega partnerstva – so v nalogi natančno opredeljene njihove značilnosti.
V analitičnem delu naloge je izvedena analiza področja JZP v Evropi, kjer so obravnavani projekti med letoma 2010 in 2023, z osredotočenostjo na število izvedenih projektov po državah in sektorjih. Na koncu so predstavljeni tudi izbrani primeri projektov, v katerih je bila uporabljena pogodba JZP.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, SWOT analiza, zgodovina JZP, tveganja JZP, kolopark Nazarje.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. Ekonomske značilnosti stanovanj in primerjava stanovanjskega trga Slovenije in izbranih članic Evropske unijeTamara Kovač, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stanovanjski trg kot pomemben del gospodarstva in vsakdanjega življenja prebivalcev. Osredotoča se na ekonomske značilnosti stanovanj, kot so redkost, neelastičnost ponudbe in visoka vrednost, ter analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na gibanje cen stanovanj. V ospredje je postavljena primerjalna analiza stanovanjskega trga Slovenije z izbranimi članicami Evropske unije (Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko). Namen raziskave je prepoznati podobnosti in razlike med izbranimi državami ter ugotoviti, kako učinkovito posamezne države uravnavajo svoj stanovanjski trg. Raziskava temelji na analizi statističnih podatkov, uradnih poročil, znanstvenih člankov in sekundarnih virov, s poudarkom na kazalnikih, kot so lastniška struktura, gibanje cen, stroški najema in dostopnost stanovanj.
V teoretičnem delu naloga pojasni vlogo stanovanjskega trga v ekonomiji, obravnava značilnosti nepremičnin kot posebnega blaga in razloži temeljne tržne mehanizme. Sledi pregled dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po stanovanjih, ter opis kazalnikov, s katerimi se meri dostopnost in učinkovitost stanovanjske politike.
V empiričnem delu naloga primerja stanovanjske trge Slovenije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. Analiza se osredotoča na cene stanovanj, delež lastniških stanovanj, podatke o najemniškem sektorju, stroških najema in politikah države na področju stanovanjske preskrbe. Ugotovitve kažejo, da se Slovenija sooča s številnimi strukturnimi izzivi, medtem ko izbrane države učinkoviteje uravnavajo trg s pomočjo ciljno usmerjenih politik.
V nalogi so oblikovani predlogi za izboljšanje stanovanjske politike v Sloveniji, s poudarkom na potrebi po dolgoročni strategiji, ki temelji na socialni pravičnosti, finančni dostopnosti in stabilnosti stanovanjskega trga.
Ključne besede: stanovanjski trg, ekonomske značilnosti, Slovenija, Evropska unija, primerjalna analiza, nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1012,11 KB) |
4. Primerjalna analiza virov financiranja slovenskih občinKaja Črešnik, 2025, diplomsko delo Opis: Financiranje občin v Republiki Sloveniji je kar širok pojem, saj se občine ne financirajo le z lastnimi, temveč tudi tujimi viri. Največji delež lastnih virov predstavlja dohodnina. Občine se lahko tudi zadolžijo in pridobijo sredstva iz državnih oziroma evropskih proračunov. Strukture prihodkov se med občinami zelo razlikujejo. Precejšnje razlike so med mestnimi in nemestnimi občinami ter med bolj in manj razvitimi občinami ter regijami.
Ključne besede: financiranje občin, proračunski prihodki, zadolževanje, struktura virov financiranja, statistične regije, mestne občine, nemestne občine
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,81 MB) |
5. Ekonometrična analiza vpliva makroekonomskih indikatorjev na borzne indekseUla Kitek, 2025, diplomsko delo Opis: V razmerah povečane negotovosti in dinamičnih makroekonomskih gibanj postaja razumevanje povezave med realnim gospodarstvom in kapitalskimi trgi vse pomembnejše za oblikovanje ekonomskih pričakovanj in investicijskih odločitev. Borzni indeksi kot agregatni pokazatelji gibanja trga delnic se pogosto odzivajo na spremembe v makroekonomskem okolju, zato je analiziranje teh vplivov ključno za razumevanje tržnega dogajanja. V diplomskem delu smo preučevali vpliv izbranih makroekonomskih indikatorjev na borzni indeks S&P 500, pri čemer so v ospredju kazalniki gospodarske aktivnosti, inflacije, obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnega razpoloženja ter negotovosti. Na osnovi mesečnih podatkov sta oblikovana dva regresijska modela – osnovni model, ocenjen za obdobje 2000–2024, ter alternativni model, ocenjen na krajšem obdobju 2009–2022. Osnovni model konfigurirajo spremenljivke industrijske proizvodnje, inflacije, obrestne mere in indeksa tržne volatilnosti (VIX), medtem ko alternativni model temelji na realnih napovednih maloprodajnih vrednosti, realnem efektivnem deviznem tečaju in tržni volatilnosti. Oba modela sta vključena v celovito preverjanje predpostavk metode najmanjših kvadratov (OLS), vključno s testi stacionarnosti, strukturnih prelomov, normalnosti, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Rezultati regresijske analize kažejo, da je alternativni model metodološko ustreznejši, saj bolje zadosti zahtevam ekonometrične specifikacije in dosega višjo pojasnjevalno moč. Ugotovitve potrjujejo pomembnost denarne politike, potrošniške aktivnosti, zunanjetrgovinske konkurenčnosti in tržne negotovosti pri razlagi gibanja borznega indeksa S&P 500, s čimer prispevajo k razumevanju soodvisnosti med makroekonomskim okoljem in finančnimi trgi.
Ključne besede: borzni indeks, ekonometrična analiza, makroekonomski indikatorji, metoda najmanjših kvadratov, S&P 500, ZDA
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,02 MB) |
6. |
7. INFLACIJSKA PRIČAKOVANJA IN NJIHOVA POVEZANOST Z INFLACIJO IN DRUGIMI MAKROEKONOMSKIMI SPREMENLJIVKAMIMatic Globovnik, 2025, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih so inflacijska pričakovanja postala zelo pomemben makroekonomski indikator. V diplomskem delu smo preučili povezanost med inflacijskimi pričakovanji, dejansko inflacijo ter izbranimi makroekonomskimi spremenljivkami v državah Evropske unije. V teoretičnem delu smo sprva opredelili inflacijo, kako jo merimo in njen vpliv na gospodarstvo. Predstavili smo tudi osnovna izhodišča o oblikovanju inflacijskih pričakovanj, merjenje inflacijskih pričakovanj in vpliv inflacijskih pričakovanj na gospodarstvo ter funkcijo, ki jo imajo v sodobnih makroekonomskih modelih.
Empirični del diplomske naloge je temeljil na korelacijski analizi podatkov za obdobje 2015–2025. Analizirali smo podatke za EU-27 ter šest posameznih držav članic (Slovenija, Estonija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija). Uporabili smo podatke različnih makroekonomskih indikatorjev (dejanska inflacija, industrijska proizvodnja, brezposelnost, gospodarska rast, investicije in potrošnja) in vsakega posebej primerjali z inflacijskimi pričakovanji. Ugotovili smo, da so inflacijska pričakovanja najbolj pozitivno povezana z dejansko inflacijo.
Ključne besede: inflacijska pričakovanja, inflacija, makroekonomske spremenljivke, korelacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27 (1 glas)
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. Primerjalna analiza virov financiranja sektorja država v državah Evropske unijeAnja Pušnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki.
V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji.
Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina.
V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Ključne besede: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,90 MB) |
9. Economic policy and confidence of economic agents - a causal relationship?Silvo Dajčman, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of this paper is to study whether innovations in monetary and fiscal policy are a leading indicator of future business and consumer confidence and reverse applying the panel Granger causality analysis to two periods in the history of the euro area: before and after the start of the Great Recession. The results show that Granger causality interaction between the confidence of economic agents and the stance of monetary policy (measured by the shadow rate) is stronger than between the former and the fiscal policy instruments. The European Central Bank (ECB) shadow rate innovations Granger caused business and consumer confidence in both periods, but also indicators of confidence Granger caused the shadow rate. No such feedback could be established between two fiscal policy instruments (government expenditure and revenue growth) and the indicators of confidence. Government spending and revenues Granger caused business confidence in the first subperiod, but not in the second subperiod when the causality reversed. The government revenues Granger caused consumer confidence in the first subperiod, while government expenditures in the second subperiod. Consumer confidence Granger caused government spending in the first subperiod.
Ključne besede: fiscal policy, monetary policy, consumer confidence, business confidence, panel Granger causality
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (409,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Ključne besede: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,12 MB) |
