| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Ekonomski dejavniki izvolitve županov
Blaž Zajc, 2021, master's thesis

Abstract: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Keywords: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 212; Downloads: 35
.pdf Full text (1,91 MB)

2.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Keywords: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 422; Downloads: 55
.pdf Full text (2,18 MB)

3.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 319; Downloads: 15
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Keywords: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 367; Downloads: 44
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Keywords: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 640; Downloads: 167
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
Planiranje razvoja podjetja fa-dental d.o.o.
Ven Florjančič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Spremembe v poslovnem svetu postajajo že skoraj vsakodnevna stalnica. Zaradi sprememb v življenjskem slogu končnih potrošnikov je ključno hitro sprejemanje vizije podjetja. Da bi se podjetje uspešno razvijalo, mora biti vodstvo podjetja pripravljeno pravočasno zaznati spremembe in nato ukrepati. Cilje vsakega podjetja, kot so obstoj in razvoj, doseganje poslovne uspešnosti, ohranjanje konkurenčnega položaja in zadovoljstvo vseh udeležencev podjetja, pa lahko podjetje uresniči le s pravilno planiranim in usmerjenim razvojem. V diplomskem delu bomo preučevali planiranje razvoja podjetja Fa-dental d. o. o., ki se ukvarja z zobozdravstvenimi storitvami. Najprej bomo podali teoretična izhodišča različnih avtorjev, ki jih bomo kasneje uporabili pri planiranju razvoja proučevanega podjetja. Osrednja tema diplomskega projekta je pripraviti vizijo in cilje za podjetje Fa-dental d. o. o. in ga finančno ovrednotiti. Pri pisanju diplomskega projekta bomo eno poglavje namenili vplivu covid-19 krize in morebitnih makroekonomskih posledic krize, ki bi lahko vplivale na podjetje.
Keywords: razvoj podjetja, vpliv covid-19 krize, vizija, politika podjetja, širitev podjetja
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 510; Downloads: 75
.pdf Full text (390,93 KB)

7.
Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v Sloveniji
Pika Cvikl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Keywords: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Published in DKUM: 18.11.2020; Views: 428; Downloads: 48
.pdf Full text (801,85 KB)

8.
Avtomobilsko kasko zavarovanje v sloveniji: koncentracija in dejavniki sklepanj zavarovanj
Žiga Legnar, 2019, master's thesis

Abstract: Slovenski zavarovalni trg je relativno dobro razvit, še posebej na področju premoženjskih zavarovanj, kamor spada tudi avtomobilsko zavarovanje oziroma avtomobilsko kasko zavarovanje, ki ga v nalogi podrobneje analiziramo. V času po svetovni finančni krizi so vplive občutile tudi zavarovalnice. V Sloveniji se je zavarovalni sektor najbolj soočil s krizo v letu 2009. Glede na to, da gre v primeru zavarovanja pravzaprav za dobrino, ki se je potrošnik v času varčevanja in finančne stiske v povprečju hitreje odreče je zavarovalniški trg bil še posebej izpostavljen negativnim trendom. V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv krize na zavarovalniški trg predvsem na področju kasko zavarovanj ter stanje trga v preučevanem obdobju, ki zajema leta od 2006 do 2017. Naloga je razdeljena na dva dela, v teoretičnem smo predstavili koncept zavarovanja in dejavnike na zavarovalniškem trgu, ki so povezani s sklepanjem zavarovanj. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na več različnih analizah. Preučevali smo slovenski zavarovalni trg v obdobju 2006-2017, njegovo strukturo ter podrobnejše stanje na trgu avtomobilskih kasko zavarovanj. Ovrednotenje vpliva krize, predvsem po letu 2009 in vse do danes, smo predstavili s pomočjo statističnih podatkov. V nadaljevanju smo analizirali tudi tržno koncentracijo zavarovalnic na področju avtomobilskega kasko zavarovanja. V zadnjem delu pa smo izvedli analizo rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen respondentom s kasko zavarovanjem. Raziskava je pokazala, da so bili v preučevanem obdobju zaznani negativni trendi v rasti zavarovalne premije, kot tudi v deležu avtomobilskih kasko zavarovanj. Stanje se je pričelo popravljati v letu 2015. V zadnjih dveh letih pa je že razvidno, da zavarovalniški trg okreva, saj je že zaznana rast. Tudi na področju avtomobilskih kasko zavarovanj se kljub upadu, delež viša, kar nakazuje, da kasko zavarovanje ponovno pridobiva na pomenu. Tržna koncentracija je pokazala visoko koncentracijo trga oziroma zelo koncentriran trg. Rezultati anketnega vprašalnika pa so pokazali, da so respondentom kriteriji, na podlagi katerih se odločajo za kasko zavarovanje pomembni in, da kljub temu, da ne gre za obvezno zavarovanje, zanje predstavlja predvsem varnost, kar je tudi bistven pomen tega zavarovanja. Z raziskavo smo ponudili vpogled v stanje na trgu avtomobilskega kasko zavarovanja v Sloveniji za preučevano obdobje ter obenem predstavili podlago za predvidevanje prihodnjega stanja na tem področju.
Keywords: avtomobilsko zavarovanje, kasko zavarovanje, škoda, tržna koncentracija, zavarovalna premija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 637; Downloads: 93
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, master's thesis

Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1027; Downloads: 165
.pdf Full text (1,28 MB)

10.
Povezanost med srečo in ekonomsko-socialnimi dejavniki v evropski uniji
Rok Vrban, 2018, master's thesis

Abstract: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Keywords: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1108; Downloads: 127
.pdf Full text (1,83 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica