| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 131
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
SEZNANJENOST PREBIVALCEV ŠALEŠKE DOLINE O BOLEZNI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Urška Mravljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je infekcijska bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. V Sloveniji povzroča bolezen klop vrste Ixodes ricinus, povzročitelj obolenja pa je virus meningoencefalitisa. V mnogih državah in tudi v Sloveniji poteka cepljenje, ki je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME. Zdravstvena stroka priporoča preventivno cepljenje za širšo populacijo; še posebno ljudem, ki se dosti gibajo ob ali v gozdovih. V diplomskem delu je predstavljena bolezen KME in preventivna vloga medicinske sestre (v nadaljevanju MS) pri bolezni KME. S pomočjo raziskovalne študije, smo ugotavljali seznanjenost prebivalcev Šaleške doline o tej bolezni in kako se zaščitijo pred morebitnim ugrizom klopa. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Terensko študijo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretični del pa s pomočjo študija domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so prebivalci Šaleške doline o bolezni KME dokaj dobro seznanjeni. Več kot polovica anketirancev bi se udeležila preventivnega izobraževanja o KME, kjer bi dobili več informacij o bolezni KME, preventivnih ukrepih pred odhodom v naravo, o cepljenju ter posledicah, ki jih lahko pusti bolezen. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci bi lahko poskrbeli za večjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti ter pripomogli k množičnemu cepljenju prebivalcev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: klop, klopni meningoencefalitis, preventiva, cepljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2733; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Prehrana pacienta s srčno-žilnim obolenjem
Ursula Bandur, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prehrano pacienta s srčno-žilnim obolenjem. Na kratko smo opisali zgodovino prehrane, sestavne dele hrane in vpliv prehrane na bolezni, kot so arterioskleroza, povišan krvni tlak, povišan holesterol, obolevnost za miokardnim infarktom in debelost. Opisali smo tudi zdravstvenovzgojno delo kot pomemben dejavnik pri preprečevanju bolezni in njenega poslabšanja. Prikazali smo rezultate ankete, izvedene na polikliniki Spera v Mariboru, kjer smo anketirali 30 njihovih pacientov, ki so prišli v ambulanto. Naše ugotovitve so, da se oboleli za srčno-žilnim obolenjem pred postavljeno diagnozo v veliki večini niso prehranjevali zdravo. V anketi nas je presenetilo, da je večina anketirancev dobila informacije o dietni prehrani od zdravnika in ne od medicinske sestre. Nekaj jih je kadilo, vendar je večina prenehala. Ugotovili smo, da se ljudje sicer zavedajo pomena zdrave varovalne prehrane, vendar je velikokrat ne upoštevajo, ko je še čas; ob nastopu bolezni pa je pogosto že prepozno, da bi lahko preprečili obolenje, lahko samo še zdravijo oziroma lajšajo nastale posledice.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, prehrana, srčno-žilno obolenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3434; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

3.
Prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji
Klaudija Cimbola, 2010, diplomsko delo

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4312; Prenosov: 1357
.pdf Celotno besedilo (987,94 KB)

4.
Naloge medicinske sestre pri transportu življenjsko ogroženega pacienta
Mateja Šafar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili življenjsko ogroženega pacienta in transport, ki ga pacient potrebuje in je ključnega pomena, tako za dokazovanje bolezni oziroma poškodb kot za njegovo zdravljenje. Opisali smo vrste nalog in specifičnih znanj, ki jih mora imeti medicinska sestra, ko spremlja življenjsko ogroženega pacienta med transportom. Opisani so vsi pripomočki, ki jih mora medicinska sestra poznati in jih tudi znati uporabljati, njihov način delovanja ter vse smernice, napisane na temo življenjsko ogroženega pacienta, ki stremijo k temu, da bi transport pacienta potekal čim bolj varno v primeru izrednih dogodkov oziroma komplikacij, ko naj bi vse potrebne pripomočke za izboljšanje pacientovega stanja imeli pripravljene in jih tudi znali uporabljati. V raziskavi smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege v intenzivni terapiji poznajo in upoštevajo smernice za transport življenjsko ogroženega pacienta in med seboj timsko sodelujejo. Ključnega pomena je tudi medsebojno sodelovanje in zaupanje v transportni ekipi, saj le s takšnim sodelovanjem lažje delamo in v kritičnih dogodkih pravilno reagiramo. Raziskava je bila izvedena v UKC Ljubljana, na Kliničnem oddelku za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok, decembra, leta 2009, v njej je sodelovalo 46 izvajalcev zdravstvene nege. Uporabili smo anketni vprašalnik in s pomočjo odgovorov nanj odgovorili na raziskovalna vprašanja. Podatki so prikazani grafično, obdelani so ročno ter s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in programom Statistical package for Social Sciences (SPSS).
Ključne besede: življenjsko ogrožen pacient, transport, timsko delo
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3451; Prenosov: 671
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA OKUŽENEGA Z VANKOMICIN REZISTENTNIM ENTEROKOKOM
Tina Kašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z VRE, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Prenos in širjenje VRE lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z VRE, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Diplomsko delo zajema opis širjenja VRE po svetu in pri nas, ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa VRE in pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi okuženega pacienta. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, smo ugotavljali znanje medicinskih sester o okužbi VRE in o zaščitnih ukrepih. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre z daljšo delovno dobo več znanja o okužbi z VRE, načinu prenosa ter zaščitnih ukrepih ter kažejo manj strahu pred okužbo z VRE kot medicinske sestre s krajšo delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vankomicin rezistentni enterokok - VRE, zdravstvena nega, pacient, okužba, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3734; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (871,88 KB)

6.
Obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo
Rebeka Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo po operativnem posegu ter aktivnosti zdravstvene nege. Predstavili in opisali smo enajst funkcionalnih vzorcev zdravega obašanja Marjory Gordon. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Crohnova bolezen, študija primera, zdravstveno- vzgojno delo, pacient, Marjory Gordon, aktivnosti zdravstvene nege
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2942; Prenosov: 804
.pdf Celotno besedilo (568,19 KB)

7.
Obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju
Tadej Babič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bili predstavljeni problematika nasilja v zdravstveni negi ter preprečevanje le-tega; etične dileme, s katerimi se izvajalci zdravstvene nege srečujejo pri obravnavi agresivnega pacienta; alkohol, njegova škodljivost ter preventiva škodljive rabe alkohola ter obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju. Cilji diplomske naloge so: ugotoviti, v kolikšnem deležu so se izvajalci zdravstvene nege srečali z nasiljem pri obravnavi agresivnega pacienta; ugotoviti, katera vrsta nasilja prevladuje in kateri so najpogostejši vzroki za pojav nasilja; ugotoviti, ali znajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno reagirati na agresivno vedenje pacienta; ugotoviti, ali ustanova zagotavlja izvajalcem zdravstvene nege dovolj varnosti in dodatnih izobraževanj na temo agresivnost pacientov. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da pri obravnavi agresivnega pacienta prevladuje predvsem verbalno nasilje, in sicer pri 37,97 % anketirancev. 55 % izvajalcev zdravstvene nege se ne počuti dovolj usposobljenih za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom. 42,22 % anketirancev pri obravnavi agresivnega pacienta uporablja incidentni list, 8,89 % anketirancev pa pisno predajo službe. Sklepamo, da so potrebna dodatna izobraževanja za izvajalce zdravstvene nege za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom, izjemnega pomena pa je dosledno pisno dokumentiranje nasilnih dogodkov, saj le na podlagi tega lahko delovna organizacija dobi realno sliko o resnosti stanja in pravilno ukrepa, prav tako pa s tem izvajalci zdravstvene nege lahko prispevajo k izboljšavam na področju varnosti. Skupaj z izdelanimi protokoli za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom pa so navedeni ukrepi ključni za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Nasilje, zdravstvena nega, alkohol, agresija, pacient, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 2399; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (821,70 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri oskrbi kirurše rane
Zoran Tratnjek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene vloga in naloge medicinske sestre pri oskrbi kirurške rane. Namen diplomskega dela je podrobneje raziskati in predstaviti kirurško rano, anatomijo kože in podkožnih tkiv, potek celjenja rane in faze celjenja, dejavnike, ki vplivajo na celjenje rane, sodobno oskrbo rane ter raziskati, kako v zdravstveni negi medicinske sestre opazujejo, oskrbujejo in na kakšen način dokumentirajo kirurške rane. V prvem delu je opisana kratka zgodovina oskrbe ran, anatomija kože in podkožnih tkiv, kaj je kirurška rana, predstavljeno je celjenje ter vse štiri faze celjenja. Prav tako je predstavljeno celjenje posameznih tkiv, dejavniki, ki vplivajo na celjenje ran, pomen pravilne prehrane pri celjenju, s čim medicinska sestra podpira celjenje, ga pospešuje. Opisana je tudi bolečina, njen pomen in kako jo medicinska sestra ocenjuje ter sodobne obloge za nego rane. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Spoznati smo želeli, na kakšen način medicinske sestre oskrbijo kirurške rane, kakšno dokumentacijo zdravstvene nege uporabljajo in na kakšen način ocenjujejo kirurške rane. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci/ke dobro izobraženi in seznanjeni z oskrbo kirurške rane. Ugotovili smo, da jim obstoječa dokumentacija zadostuje in da ne potrebujejo posebnega obrazca za opazovanje in dokumentiranje kirurških ran. Tudi fotografiranje kirurških ran se jim zdi nesmiselno. Izrazili pa so željo po dodatnih izobraževanjih o oskrbi kirurških ran.
Ključne besede: kirurška rana, vloga medicinske sestre, oskrba rane, sodobne obloge, preveza rane, celjenje, standard preveze
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 6210; Prenosov: 2146
.pdf Celotno besedilo (1020,07 KB)

9.
HOLISTIČNA OBRAVNAVA PACIENTA PO AMPUTACIJI SPODNJE OKONČINE
Katja Kračun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili holistično obravnavo pacienta po amputaciji spodnje okončine. Holistična obravnava pacienta je širok pojem, zato smo se v teoretičnem delu diplomskega dela omejili na zdravstveno nego pacienta po amputaciji spodnje okončine. Predstavili smo proces zdravstvene nege, opisali najpomembnejše naloge medicinske sestre, zdravstveno nego rane po amputaciji spodnje okončine, dotaknili smo se tudi zdravstvene vzgoje pacienta po amputaciji spodnje okončine pri kateri ima medicinska sestra ključno nalogo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri rehabilitaciji pacienta po amputaciji spodnje okončine. Predvsem pa se nam je zdelo pomembno, da predstavimo spoštovanje pacientove avtonomije in njegovih pravic. Poudarili smo pomen izbire ustrezne tehnike komunikacije med medicinsko sestro in pacientom po amputaciji spodnje okončine. Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je, kot smo ugotovili v raziskavi zelo otežkočena, saj se tem pacientom ob zdravnikovi informaciji, da bodo izgubili nogo podere svet. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Celje, na travmatološkem oddelku in na oddelku za žilno kirurgijo, v mesecu aprilu 2010. Na anonimen anketni vprašalnik je odgovarjalo 30 izvajalcev zdravstvene nege. S pomočjo ankete smo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: medicinska sestra, holistična obravnava, amputacija, rehabilitacija
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 3846; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (682,89 KB)

10.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo
Marija Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2455; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (375,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici