Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Kronična venska insuficienca je klinično opredeljena kot skupek znakov in simptomov, ki so vzrok in posledica dlje časa trajajočega povečanega krvnega tlaka v venah spodnjih udov. Ključno je pravočasno ukrepanje z redno uporabo kompresijske terapije. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregledane literature raziskati pomen uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju. Metode: Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo s področja pomena uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost) in Sage Journal. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek iskanja, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da so pozitivni učinki kompresijske terapije možni le, če se ta izvaja dosledno. Pripomore k zmanjšanju simptomov in izboljšuje kakovost življenja. Izziv pri doseganju optimalnih rezultatov pri dosledni rabi terapije predstavlja predvsem doslednost pri upoštevanju navodil in pravilna uporaba predpisane kompresijske terapije. Razprava in Zaključek: Kronična venska bolezen predstavlja vse večjo skrb zaradi naraščajočih trendov dolge življenjske dobe, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena. Kompresijska terapija je učinkovita pri zdravljenju KVI, vendar je informiranost okrnjena, kar nakazuje na potrebo po večjem izobraževanju. Za izboljšanje doslednosti pacientov pri upoštevanju navodil in za boljše razumevanje so nujne dodatne raziskave koristi uporabe kompresijske terapije.
Keywords: kompresijska terapija, kronično vensko popuščanje, zdravljenje
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 107
Full text (1,52 MB)

Abstract: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta. Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov.
Keywords: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,19 MB)

Abstract: Uvod: Izguba sluha je najpogostejša senzorna motnja. Vzroki izgube sluha so pridobljeni ali prirojeni, izguba lahko nastane v prelingualni ali postlingualni fazi. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv adenoidektomije ter cepljenja proti pnevmokoku pri otroku z vstavljenim polževim vsadkom na pojav infektivnih zapletov po vstavljenem polževem vsadku. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo, izvedli smo retrospektivno študijo. Za preverjanje hipotez smo uporabili deskriptivne in inferenčne statistične metode. V vzorec je bilo vključenih 228 otrok do 18. leta po vstavitvi polževega vsadka. Rezultati: Naši rezultati so pokazali, da imajo necepljeni otroci statistično značilno manj zapletov kakor cepljeni (χ² = 6,05; p < 0,05), adenoidektomija pred vstavitvijo polževega vsadka ne vpliva na pojavnost infektivnih zapletov (χ² = 0,964; p < 0,05), starost manj kot 3 leta ob vstavitvi polževega vsadka pa je povezana s statistično značilno večjo pojavnostjo zapletov (χ² = 9,35; p > 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da adenoidektomija ni ključnega pomena pri preprečevanju infektivnih zapletov, starost ob vstavitvi vpliva na pojav infektivnih zapletov, cepljenje pa je pomemben preventivni ukrep za preprečevanje infektivnih zapletov po vstavitvi polževega vsadka, čeprav v naši raziskavi tega nismo dokazali.
Keywords: odstranitev žrelnice, cepljenje, infektivni zapleti, polžev vsadek
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 50; Downloads: 33
Full text (1,28 MB)

Abstract: Uvod: Poškodba tkiva zaradi tlaka (PTT) je lahko pogost zaplet v perioperativni zdravstveni negi. Ključnega pomena je, da pacienta pred začetkom operativnega posega namestimo v ustrezen položaj in pri tem uporabimo pripomočke za preprečevanje PTT. Namen zaključnega dela je raziskati načine preprečevanja PTT med operativnim posegom. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature s področja preprečevanja PTT med operacijskim posegom. Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo pripomočkov uspešno preprečimo ali zmanjšamo število PTT med operativnim posegom. S tem pa pripomoremo tudi k večjemu zadovoljstvu osebja ter manjšim stroškom. Razprava in zaključek: Ob pregledu strokovne literature menimo, da je preprečevanje PTT v operacijski dvorani usmerjeno predvsem v uporabo različnih pripomočkov. Treba bi bilo narediti še kakšno raziskavo, ki bi temeljila na predstavitvi različnih položajev za preprečevanje PTT v operacijski dvorani.
Keywords: poškodba tkiva zaradi tlaka, operativni poseg, položaji pacienta, pripomočki
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 35; Downloads: 30
Full text (1,12 MB)

Abstract: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza. Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov. Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Keywords: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Published in DKUM: 22.04.2024; Views: 283; Downloads: 74
Full text (1,02 MB)