1. Razvoj in implementacija simulacijskega modela reaktorja za Fisher-Tropschevo sintezo za zeleni prehod v AVL CRUISE TM M : magistrsko deloJan Gimpelj, 2023, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu smo se osredotočili na študij in modeliranje visokotemperaturnega Fischer-Tropschevega procesa, s poudarkom na razumevanju procesnih pogojev, vloge katalizatorjev in mehanizmov kemijske reakcije. Fischer-Tropscheva sinteza je kemijski postopek za pretvorbo sinteznega plina, mešanice ogljikovega monoksida in vodika, v ogljikovodike. Osrednji del dela je bil razvoj kinetičnega modela in njegova implementacija v programih Aspen Plus in CRUISETM M. Glavni cilj študije je bil raziskati in primerjati izhodne rezultate obeh programov, opazovati vpliv parametrov, kot so temperatura, sestava vtoka in tlak, na presnovo reaktantov in proizvodnjo produktov, ter proučiti vpliv diskretizacije v programu CRUISETM M. Rezultati analize kažejo razlike v izračunanih vrednostih med obema programoma. V programu Aspen Plus smo opazili večjo presnovo reaktantov oziroma večji masni pretok nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov. V obeh simulacijah smo med produkti opazili največji masni delež pentana. V nadaljevanju smo se posvetili primerjavi rezultatov z literaturo, s posebnim poudarkom na analizi parametra α (verjetnost rasti verige), ki vpliva na distribucijo ogljikovodikov na izhodu iz reaktorja. V študiji smo preučevali tudi vpliv različnih faktorjev, kot so temperatura, sestava vtoka in tlak na rezultate reakcije Fischer-Tropscheve sinteze. Rezultati kažejo, da temperatura, sestava vtoka in tlak občutno vplivajo na selektivnost in količino produktov. Študija predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju Fischer-Tropschevega procesa, saj ponuja podrobno analizo vpliva različnih parametrov na reakcijski sistem. Poleg tega kinetični model, implementiran v dveh različnih programskih okoljih, predstavlja koristno orodje za nadaljnje študije in optimizacijo procesa Fischer-Tropsch.
Ključne besede: Fischer-Tropscheva sinteza, CRUISE TM M, Aspen Plus, sintezni plin, bencin, dizelsko gorivo
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,64 MB) |
2. Analiza in optimizacija parametrov delovanja motorja za obratovanje pri različnih okoljskih pogojih : diplomsko deloTim Žnidarič, 2022, diplomsko delo Opis: Pri razvoju motorja se srečamo z raznimi konstrukcijskimi in energetskimi izzivi, njihovo analizo in reševanje pa nam omogoča napredna simulacijska programska oprema. V diplomskem delu je poudarek na optimizaciji obratovanja dizelskega motorja pri različnih okoljskih pogojih.
V nalogi so prikazani rezultati numeričnih simulacij motorja pri različnih okoljskih pogojih. Prikazana je tudi optimizacija izbrane kritične točke ob upoštevanju posebnih omejitev delovanja. Izkazalo se je, da samo z optimizacijo kritične točke ob doseganju enakega navora motorja ne izpolnjujemo zadanih omejitev. Ob vpeljavi pomožnih sistemov, kot je povratno vodenje izpušnih plinov, pa lahko izpolnimo zadane omejitve in dosežemo višji navor. Rezultati so pridobljeni z simulacijo modela motorja, ki ga je posredovalo podjetje AVL v njihovem programu CruiseTM M .
Ključne besede: dizelski motorji, optimizacija, numerični model, matematični model, kritična točka, VTG, EGR.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 77
Celotno besedilo (4,43 MB) |
3. Možnosti uporabe visokotemperaturne toplotne črpalke za izrabo odpadne toplote : magistrsko deloDaniel Filjar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli pokazati, ali obstaja možnost uporabe visoko–temperaturne toplotne črpalke z namenom izrabe odpadne toplote v postrojenju Leka, d. d., Proizvodnja Lendava. Najpomembnejša parametra, potrebna za to raziskavo, sta vstopna in izstopna temperatura iz visoko–temperaturne toplotne črpalke in delovna snov. V tem primeru je vstopna temperatura visoko–temperaturne toplotne črpalke 60 °C, izstopna temperatura pa 120 °C. Te temperature tudi predstavljajo temperature izhlapevanja in kondenzacije, kar je pomembno za izbiro delovne snovi. Na podlagi preračuna je prikazana analiza faktorja ogrevanja in ekonomske upravičenosti za različne delovne snovi. Najprimernejša se je izkazala delovna snov R1234ze(Z) z faktorom ogrevanja 4,06 in povračilno dobo 55 let.
Ključne besede: visoko-temperaturna toplotna črpalka, odpadna toplota, delovna snov, industrijsko postrojenje, faktor ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 883; Prenosov: 72
Celotno besedilo (3,72 MB) |
4. |
5. Vpliv kontrolne enote in modela zgorevanja na tranzietno delovanje motorjaAleš Cvikl, 2016, magistrsko delo Opis: Ena izmed glavnih težav osebnega dizelskega vozila so emisije in prav na tem področju se v bližnji prihodnosti obetajo morebitne spremembe. Zaradi visokih stroškov razvoja novih sistemov je sprva smiselno preveriti možnost zmanjšanja emisij zgolj s kontrolno enoto motorja. Tako je glavna ideja magistrskega dela prikaz izboljšanja izpusta emisij NOx pri hladnem zagonu, kjer je pretvorba emisij zaradi nizke temperature katalizatorja najslabša. Prikazano je, da lahko z zamikom vbrizga in vbrizganjem ogljikovodikov pred katalizator zmanjšamo izpust NOx pri hladnem zagonu z zgolj nekoliko povišano porabo goriva.
Ključne besede: EGR, emisije, SCR, UREA, NEDC, NOx
Objavljeno v DKUM: 31.03.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 152
Celotno besedilo (3,38 MB) |
6. PEM gorivne celiceAleš Cvikl, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje osnove delovanja PEM gorivne celice, njene karakteristike in prednosti pred motoji z notranjim zgorevanjem. Simulacija gorivne celice, kakršno dandanes najdemo na tržišču, je narejena s programom Matlab, delovanje motorja z notranjim zgorevanjem pa je simulirano v programu Boost. Narejena je primerjava karakteristik moči, navora, izkoristka in specifične porabe goriva pri različnih obremenitvah obeh naprav. Kljub nekaterim pomankljivostim gorivne celice, analiza dobljenih rezultatov kaže na možnost njene uporabe v avtomobilski industriji.
Ključne besede: Gorivna celica, PEM, motorji z notranjim zgorevanjem, numerična simulacija, Matlab, Boost, vodik
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 3128; Prenosov: 286
Celotno besedilo (3,37 MB) |
