| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (kolektivni odpust)
Uroš Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Ključne besede: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1618; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
Vloga sindikata pri kolektivnem dogovarjanju v javnem sektorju
Albina Vedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sindikalno pravo s poudarkom na vlogi sindikata pri ustvarjanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in vlogi sindikata pri sklepanju Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).Mogoče je ugotoviti, da s področja kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju v naši zakonodaji obstajajo pravne praznine, zato so predlagane tiste spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so se pokazale kot potrebne ob izvrševanju KPJS v času gospodarske krize. Dopolnjena in strokovno utemeljena zakonodaja bi pripomogla k večji zaščiti sindikatov in okrepitvi njihove vloge v procesu kolektivnega dogovarjanja v zvezi s plačami v javnem sektorju.
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, kolektivno dogovarjanje, kolektivna pogodba, novi plačni sistem, sindikat.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 901; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
VARSTVO ZASEBNOSTI DELAVCA
Tina Vobovnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Najpomembnejša značilnost pravice do zasebnosti je, da se z družbenim razvojem in tehničnim napredkom pojavljajo vedno nove oblike in možnosti posegov v posameznikovo zasebnost, zato je zelo pomembno, da obseg pravice do zasebnosti ni definiran v nobenem od temeljnih dokumentov, ki to pravico zagotavljajo. Za pravico do zasebnosti je tudi značilno, da je absolutna, vendar vseeno omejena s pravicami drugih. Zato ne moremo v vseh primerih vnaprej postaviti pravil, kdaj gre za kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, ampak lahko to ugotovimo le preko posegov v to pravico s strani državne oblasti ali drugega posameznika. To pa je naloga sodne prakse, ki mora pretehtati, ali je v konkretnem primeru pomembnejša pravica do zasebnosti ali pa katera druga pravica, zaradi katere obstaja legitimni interes po posegu v zasebnost posameznika. Pri tematiki zasebnosti delavca je treba upoštevati tudi posebnosti delovnega razmerja - razmerja med delavcem in delodajalcem, v katerem je delodajalec močnejša stranka zaradi ekonomske premoči, pravice do dajanja navodil ter pravice do nadzora nad delavcem. Ker delavci za opravljeno delo prejemajo plačilo, imajo delodajalci pravico zahtevati pravočasno, strokovno in kakovostno opravljeno delo. Delavec je tako dolžan dopustiti določeno stopnjo nadzora in poseganja v svojo pravico do zasebnosti. Poleg splošne dolžnosti delodajalca, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, lahko v različnih predpisih najdemo še številne določbe, ki delodajalca omejujejo pri posegih v delavčevo pravico do zasebnosti, nekatera pravila pa so se izoblikovala tudi v sodni praksi. Posamezne posege v zasebnost delavca lahko razdelimo na tri obdobja. V fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi tako govorimo o zasebnosti kandidata za zaposlitev, kar je še posebej občutljivo področje, saj želi delodajalec o svojem bodočem delavcu pridobiti čim več informacij, kandidat pa bo v želji po zaposlitvi takšne posege v svojo zasebnost tudi pripravljen dopustiti. V času trajanja zaposlitve pa lahko posege v delavčevo zasebnost razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za pridobivanje različnih podatkov o delavcu, v drugi skupini posegov v zasebnost delavca pa najdemo različne oblike nadzora, ki jih delodajalec izvaja, da bi ugotovil, ali delavec krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma zlorablja svoje pravice. V tej skupini posegov pa je najpomembnejše splošno pravilo, da se lahko takšne oblike nadzora izvajajo le nad točno določenim delavcem ali skupino delavcev, za katere že obstaja določen sum, da svoje pravice izkoriščajo, nikakor pa se ne sme (neprekinjeno) nadzorovati vseh delavcev z namenom, da se odkrije morebitne kršitelje. Vprašanje zasebnosti delavca pa je pomembno tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kjer velja temeljno načelo, da bivši delodajalec o delavcu ne sme dajati informacij, ki bi mu lahko otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Praktično so vse evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah in spoštujejo skupne standarde, zato sem se poleg sosednje države Avstrije odločila še za kratko predstavitev ureditve zasebnosti delavca v ZDA, kjer pravica do zasebnosti v zvezni ustavi ni izrecno omenjena in kjer delodajalci v individualnem delovnem pravu zagovarjajo popolno pogodbeno svobodo obeh strank pogodbe o zaposlitvi ter zato zavračajo vsako vmešavanje oblasti oziroma zakonsko urejanje teh vprašanj. Zasebnost na delovnem mestu namreč ni pojmovana kot pravica posameznika, ampak bolj kot boniteta. To pa pomeni, da je njen obseg odvisen od tega, kakšno stopnjo zasebnosti delavca je delodajalec pripravljen tolerirati. Stalen videonadzor, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje elektronske pošte, nadzor nad uporabo računalnika in preventivno testiranje ali so delavci pod vplivom prepovedanih drog pa so stalnica.
Ključne besede: zasebnost, varstvo zasebnosti, delavec, delovno razmerje, osebni podatki
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1628; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici