| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 114
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Predšolski otroci in njihov odnos do živali : diplomsko delo
Urška Režen, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu.
Keywords: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
Vpliv skupnega spanja, dojenja in spalne rutine na spanje dojenčka : diplomsko delo
Maja Lužar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv skupnega spanja, dojenja in spalne rutine na spanje dojenčka je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti spanja pri dojenčkih ter opisali skupno spanje, dojenje in izvajanje spalne rutine ter njihovo povezavo s spanjem otrok. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno ne eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskali smo medsebojno povezanost vseh treh opredeljenih dejavnikov s spanjem dojenčka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da sta med seboj najbolj povezana mesto spanja dojenčka in dojenje. Ugotovljen odraz izvajanja spalne rutine na spanje dojenčka je bil manjši od pričakovanega. Rezultati raziskave so pokazali, da se večina staršev zaveda pozitivnih učinkov in nevarnosti skupnega spanja, izpostavili smo nekaj najpogostejših odgovorov.
Keywords: spanje dojenčkov, skupno spanje, dojenje, spalna rutina
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 8
.pdf Full text (3,05 MB)

3.
Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko delo
Amanda Šardi, 2024, master's thesis

Abstract: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki.
Keywords: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 4
.pdf Full text (1,50 MB)

4.
Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko delo
Zarja Korelc, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Keywords: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 146; Downloads: 47
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
Opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih z izraženimi vedenji pozunanjenja in ponotranjenja : magistrsko delo
Nina Domjan, 2024, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskati opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih, ki na razredni stopnji izražajo vedenja pozunanjenja in ponotranjenja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na predstavitev temeljnih psiholoških konstruktov, povezanih z izbrano temo. Opredelili smo pojem problematičnega vedenja, predstavili pojavne oblike vedenjskih težav, preučili razvojna obdobja ter raziskali dejavnike, ki vplivajo na pojav vedenjskih težav, podrobneje razčlenili pojav vedenjskih težav znotraj razreda ter pojasnili nekaj pristopov/modelov za odzivanje na vedenjske težave. V empiričnem delu smo sestavili spletni vprašalnik za učitelje razrednega pouka, ki je analiziral njihov pogled na učence z vedenjskimi težavami. Preizkusili smo ga na vzorcu 103 učiteljev. Rezultati kažejo, da anketirani učitelji pri učencih med vedenji pozunanjenja najpogosteje zaznavajo težave s pozornostjo, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri opravljanju učnih nalog. Za učitelje je med vedenji pozunanjenja najbolj moteča agresivnost, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri šolskem delu. Na splošno rezultati kažejo, da so vedenja pozunanjenja za učitelje bolj moteča in jih tudi hitreje opazijo. Izkazalo se je, da učitelji opažajo razliko v prisotnosti vedenjskih težav glede na spol učencev. Učitelji določene strategije za odziv na vedenja pozunanjenja in ponotranjenja uporabljajo ne glede na vrsto vedenjskih težav podobno, spet druge raznoliko. Med različnimi modeli za odziv na vedenjske težave učencev anketirani učitelji najbolje poznajo TSV – trening socialnih veščin.
Keywords: vedenja pozunanjenja in ponotranjenja, razredni pouk, opažanja učiteljev, vedenjske težave učencev
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 388; Downloads: 158
.pdf Full text (4,10 MB)

6.
Povezanost med navezanostjo predšolskega otroka na mamo in njenim vzgojnim slogom
Doroteja Čeh, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na mamo glede na uporabo maminega vzgojnega sloga. V teoretičnem delu smo najprej opredelili navezanost in kako se navezanost razvija skozi leta otrokovega razvoja. V to so vključeni tudi slogi navezanosti, ki se med otroki največkrat pojavljajo, in navezanost na mamo. Glede na zastavljen problem diplomskega dela smo v teoretičnem delu opredelili tudi vzgojo. Osredotočili smo se predvsem na to, kaj je vzgoja in kaj so njeni cilji. Opredelili smo najbolj pogoste vzgojne sloge, ki jih starši uporabljajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali vsi otroci razvijejo enak slog navezanost na svojo mamo, čeprav mame v svojem vzgajanju uporabljajo različne sloge, in ali se uporaba vzgojnih slogov povezuje z izobrazbo in starostjo mam. Pri zbiranju podatkov smo si pomagali s spletnim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Rezultati so pokazali, da so otroci na mame varno navezani v primerih uporabe avtoritativnega in nevključenega vzgojnega sloga, medtem ko pa otroci mam, ki uporabljajo permisivni vzgojni slog, razvijejo upirajočo navezanost. Prav tako pa so rezultati pokazali, da starost in izobrazba mam ni povezana z uporabo vzgojnega sloga.
Keywords: Predšolski otrok, mama, vzgoja, vzgojni slog, navezanost na mamo.
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 490; Downloads: 88
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih : magistrsko delo
Eva Furman, 2023, master's thesis

Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem.
Keywords: možgani, spomin, obseg spomina, pomnjenje in pozabljanje
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 426; Downloads: 95
.pdf Full text (1,57 MB)

8.
Povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka : diplomsko delo
Kristina Cvitkovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovega otroka ter ugotoviti, kako je empatija med starši in otrokom povezana. Zanimalo nas je, ali obstajajo pomembne razlike v empatiji med dečki in deklicami v obdobju zgodnjega otroštva glede na starost. Raziskavo smo opravili s pomočjo Testa empatije (Baron-Cohen in Wheelwright, 2004). Sodelovalo je 105 staršev in njihovi predšolski otroci. Pridobljene podatke smo obdelali s programom Microsoft Excel in programom IBM SPSS Statistics. Rezultati testa empatije so pokazali, da obstaja pomembna povezanost med empatijo staršev in empatijo njihovih otrok, da je spol otroka povezan s stopnjo empatije in da se stopnja empatije s starostjo otrok ne spreminja. V razlagi rezultatov smo poudarili, da je stopnja empatije povezana s spoznavnim in miselnim razvojem otroka in da je tako dobro, da vzgojitelji poznajo otrokove socialne možnosti.
Keywords: empatija, predšolski otrok, starši, test empatije, Simon Baron-Cohen, Sally Wheelwright
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 466; Downloads: 86
.pdf Full text (581,99 KB)

9.
Otrokova ločitev od staršev pri vsakodnevnem prihodu v vrtec : diplomsko delo
Nika Jerebic, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Keywords: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 511; Downloads: 75
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Prisotnost stresa pri učencih prve in druge triade osnovne šole : magistrsko delo
Ana Kegljević, 2023, master's thesis

Abstract: Stres lahko razumemo, kot odziv telesa na dražljaje okolja. Odrasli in otroci so vsakodnevno obdani z dejavniki, ki jim povzročajo stres. Stres se pri otrocih odraža drugače kot pri odraslih. Otroci, zlasti mlajši, velikokrat niti ne vedo, kaj beseda stres pomeni. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili, kaj je stres. Poglobili smo se v to, kaj pri otrocih povzroča stres in kateri so dejavniki stresa. Ker imajo starši in učitelji pomembno vlogo pri zaznavanju stresa otrok, smo prav tako raziskali teoretično ozadje zaznavanja stresa s strani staršev in učiteljev. Hkrati pa smo predstavili nekaj napotkov za uravnavanje in premagovanje stresa pri otrocih. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali stališča staršev in učiteljev glede prisotnosti stresa pri otrocih prve in druge triade osnovne šole. Ugotovili smo, da večina staršev in učiteljev meni, da otroci včasih doživljajo stres in da ga doživljajo v enaki meri kot odrasli. Starši in učitelji navajajo vedenjske znake kot najpogostejše znake stresa pri otrocih. Glavni razlog stresa pri učencih pa bi naj bila šola. Največ stresa pa otroci doživljajo ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja. Otroke je težko zaščititi pred stresom, lahko pa se poskušamo z njimi veliko pogovarjati.
Keywords: stres, učenci, starši, učitelji, osnovna šola
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 485; Downloads: 47
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 4.7 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica