| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

2.
Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnike
Jaka Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Vpliv vegetarijanske prehrane v nosečnosti
Maja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Vegetarijanstvo je širok pojem, ki zajema številne podskupine različnih diet, ki se delijo glede na vključevanje živil v prehrano. V zadnjih desetletjih se vse več mladih odloča za takšne oblike prehrane iz različnih vzrokov. Še posebej občutljiva skupina postanejo nosečnice, saj mora ženska v gestaciji s prehrano zadostiti svojim energijskim potrebam in potrebam njenega otroka. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako vpliva vegetarijanska prehrana nosečnice na potek nosečnosti in razvoj njenega ploda. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo domače in tuje literature, ki se nanaša na vegetarijansko prehrano med nosečnostjo ter njene vplive na potek nosečnosti in razvoj ploda. Upoštevali smo PRISMA priporočila. Ugotovili smo, da problem predstavljajo neprimerno sestavljene vegetarijanske prehrane, kjer velikokrat prihaja do pomanjkanja hranilnih snovi, kot so vitamin B12, D, cink, jod, železo, kalcij in omega 3 maščobne kisline. Pomanjkanje ključnih hranil vodi do številnih zapletov med nosečnostjo, pa tudi raznih zdravstvenih težav kasneje v življenju otrok vegetarijanskih mater. Z omejevanjem vnosa živil se viša tveganje za primanjkljaj makro in mikroelementov. Lakto-ovo vegetarijanska prehrana med nosečnostjo se je izkazala, kot varna z upoštevanjem priporočil in načrtovanjem jedilnikov. Raziskave kažejo, da so izidi nosečnosti pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani primerljivi z omnivorno prehrano.
Ključne besede: nosečnost, razvoj ploda, uravnotežena prehrana, vegetarijanstvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Napovedovanje sprememb kognitivnih sposobnosti pri starejši populaciji
Anja Štante, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Delež starejših od 65 let se v populaciji veča. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2100 še povečal. Ena od problematik, ki se pojavlja pri starejših, je upad kognitivnih sposobnosti. Metode: Analizirali smo podatke iz raziskave The Survey of Health, Aging and Retirement in Europe pri valu 6 in 7. Oblikovali smo dve skupini podatkov. V prvo smo uvrstili vse razpoložljive podatke iz držav Evropske unije, v drugo podatke zbrane v Republiki Sloveniji. Analizo podatkov smo izvedli v programskem jeziku R. Z uporabo napovednih modelov smo poskušali napovedati spremembe v vrednosti spremenljivke »razlika v takojšnjem priklicu besed med valoma 6 in 7«. Uporabili smo tri napovedne modele, in sicer multiplo logistično regresijo, Random Forest in Gradient Boosting Machine. Pri dobljenih rezultatih smo primerjali vrednost površine pod krivuljo. Rezultati: Pri evropski populaciji se je kot najboljši napovedni model izkazala multipla logistična regresija z rezultatom pri vrednosti AUC 0,698 (95% IZ: 0,678-0,705). Pri slovenski populaciji se je kot najboljši izkazal Gradient Boosting Machine z rezultati pri AUC 0,698 (95% IZ: 0,663-0,760). Razprava in sklep: Izkazalo se je, da na izhodno spremenljivko vplivajo spremenljivke, ki so že zaznane v drugih študijah. Te so priklic besed pri valu 6, starost in stopnja izobrazbe. Pri evropski populaciji je opazen vpliv spremenljivke samoocena računalniških sposobnosti. Študije s področja kognitivnih sposobnosti pri starejših na območju Republike Slovenije so pomembne, saj se slovenska družba stara.
Ključne besede: staranje, kognitivni upad, priklic besed, SHARE, napovedni model
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (670,62 KB)

5.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

6.
Znanje mladih o pomembnosti zdravja ledvic
Mojca Podkrajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ledvice opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije. Bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, spadajo med najpogostejše vzroke za okvaro ledvic. Za ohranjevanje zdravja ledvic ima veliko vlogo zdrav način življenja. Namen zaključnega dela je raziskati ozaveščenost mladih o pomembnosti zdravja ledvic. V okviru teoretičnega dela smo uporabili opisno metodo dela. Raziskavo z anketnim vprašalnikom smo opravili s spletnim anketnim vprašalnikom in anketirance poiskali na spletnih omrežjih. Pridobljene podatke za empirični del raziskave smo analizirali in statistično obdelali z opisno in sklepno statistiko v programu IMB SPSS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 100 mladih, od tega 50 študentov zdravstvene nege in 50 splošne populacije mladih. Z zastavljenim raziskovalnim vprašanjem lahko potrdimo, da imajo anketirani mladi zadovoljivo znanje o zdravju ledvic. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da se znanje o zdravju ledvic med študenti zdravstvene nege in ciljnim laičnim prebivalstvom mladih razlikuje, kar opravičujemo z dejstvom, da pridobijo študentje zdravstvene nege v času študija strokovno znanje. Če se bolezni ledvic dovolj zgodaj odkrijejo, se jih lahko uspešno zdravi, s tem pa se tudi upočasni slabšanje ledvične funkcije in srca ter posledično izboljša kakovost življenja. Menimo, da je zelo pomembno, da se o tem začne ozaveščati že mlade, ki si lahko z upoštevanjem preprostih preventivnih ukrepov izboljšajo kvaliteto življenja.
Ključne besede: mladi, preventiva, zdrave ledvice, znanje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo
Julija Rožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature. Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti. Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 251; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (573,86 KB)

8.
Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje
Sandra Čelan, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Ključne besede: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji
Žan Tanacek, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Ekstremna debelost je bolezensko stanje, ki ogroža človekovo življenje, s tem pa tudi kakovost življenja in način normalnega funkcioniranja. Kaže se kot prekomerno kopičenje maščobe na telesu. V kolikor se takšno stanje ne obravnava, lahko pride do smrti. Bariatrična operacija je »novodobna« rešitev, s pomočjo katere lahko ljudem, ki imajo takšne težave, izboljšamo življenje. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: S pomočjo bariatrične operacije se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja pri večini ljudi, ki so se za ta operativni poseg odločili. Stanje zdravstvene pogojene kakovosti življenja se je izboljšalo na večih področjih, in sicer: delovanje endokrinega sistema, fizična aktivnost in gibljivost, prehrambeni režim, spanje, zmanjšala se je stopnja strahu in prisotnosti depresije. Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki je prestal operativni poseg, izboljšano zdravstveno pogojeno kakovost življenja. Sprememba njegovih navad že pred samim posegom prispeva k dolgoročnemu uspehu po bariatrični operaciji. Na tematiko izboljšanja zdravstveno pogojene kakovosti življenja po bariatrični operaciji bi bilo smiselno narediti več raziskav tudi v slovenskem okolju, saj bi na podlagi tega ozaveščali ljudi o načinih izboljšanja kakovosti življenja po prestanem kirurškem posegu.
Ključne besede: kvaliteta življenja, novodobna rešitev, pregled literature, debelost, kvaliteta življenja po operativnem posegu
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici