1. Starši mladostnikov z motnjo avtističnega spektra in njihovo doživljanje starševstva : magistrsko deloLea Radolič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali, kako se z motnjo avtističnega spektra (MAS) spoprijemajo starši mladostnikov z MAS, kako diagnoza vpliva na njihova vzgojna ravnanja in družinsko dinamiko ter kakšni podporni sistemi delujejo v Sloveniji za mladostnike z MAS. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili značilnosti oseb z MAS, zgodnje znake, postopek diagnosticiranja, družinsko okolje mladostnikov ter soočanje staršev z MAS. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere rezultate smo pridobili z intervjuji staršev mladostnikov. V raziskavi je sodelovalo 10 staršev.
Rezultati analize so pokazali, da je družinska dinamika ob postavitvi diagnoze postala drugačna. Starši izpostavljajo pomen organizacije in načrtovanja aktivnosti, s tem pa dajejo velik pomen rutini pri vsakodnevnih aktivnostih. Vzgojna ravnanja se po mnenju večine staršev niso bistveno spremenila po diagnozi njihovega otroka, pa tudi ne v obdobju mladostništva. Proučili smo družinske odnose, pri čimer starši navajajo, da so postali še bolj enotni in povezani. V raziskavi smo osvetlili tudi problem prostega časa. Glede na ugotovitve starši niso informirani glede prostočasnih organiziranih aktivnosti za osebe z MAS in zato svojih otrok v njih tudi ne vključujejo.
Ključne besede: mladostniki, motnja avtističnega spektra, družina, življenje
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Becoming a mother-athlete : female athletes' transition to motherhood in SloveniaJanja Usenik, Paul Wylleman, Saša Cecić Erpič, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Perceptions of incompatibility of sport and motherhood still exist within both sport and family Slovene cultures. For many female athletes starting a family means an end of their athletic careers. However, some women decide to pursue their athletic life after they become mothers. While recent media interest in mother-athletes has increased significantly, scientific research focusing on this topic is still scarce. The purpose of this study was to explore the transition of Slovene female athletes into motherhood and their experiences of combining motherhood with competitive sport. Semi-structured interviews were conducted with eight female elite athletes, who became mothers during their elite level competitive career. The results of the study revealed that mother-athletes perceived this transition as a long-term process in which motherhood and elite sport had a reciprocal effect on each other. Three transition phases characterized by changes in the participants’ holistic development were identified: (1) pre-pregnancy and pregnancy, (2) returning to competitive sport, and (3) living the life of a mother-athlete.
Ključne besede: sport, women, children, parenthood, mother, holistic athletic career model, athlets
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko deloGabi Bezjak, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve.
Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju.
Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo.
Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo.
Ključne besede: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 795; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko deloPatricija Bračič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 1038; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,95 MB) |
5. Spremljevalci otrok z motnjami avtističnega spektraMaja Niedorfer, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali strokovno usposobljenost spremljevalcev otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS). V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra, zgodovinski razvoj diagnosticiranja in obravnave avtizma v Sloveniji ter izobraževanje otrok z MAS pri nas. Prav tako smo predstavili zakonske podlage za opredelitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca ter njegov pomen za otroka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o usposobljenosti spremljevalcev otrok z avtizmom, ki je bila izvedena novembra in decembra 2020. V raziskavi je sodelovalo 6 spremljevalk otrok z MAS. Zanimalo nas je, ali spremljevalci poznajo tipične značilnosti otrok z MAS, kakšna je njihova strokovna usposobljenost, s katerimi težavami se kot spremljevalci najpogosteje srečujejo, ali so njihove naloge natančno opredeljene, kako poteka njihova komunikacija s starši, kako je potekalo izobraževanje na daljavo, s kakšnimi izzivi so se spremljevalci srečevali ob ponovni vrnitvi v šolo in ali si želijo dodatnih izobraževanj na tem področju.
Rezultati analize so pokazali, da so intervjuvane spremljevalke otrok z MAS v splošnem zelo dobro opremljene z znanjem, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Vse spremljevalke imajo vsaj VI/2 stopnjo izobrazbe, od tega jih ima večina pedagoško izobrazbo, hkrati pa so se udeležile tudi dodatnih usposabljan in izobraževanj, kjer so pridobile vsa potrebna znanja za uspešno opravljanje svojih delovnih nalog.
Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, spremljevalec otroka z motnjami avtističnega spektra
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 331
Celotno besedilo (2,33 MB) |
