Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava perečo problematiko medvrstniškega nasilja v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev kot ključnih deležnikov. Namen raziskave je bil analizirati doživljanje, razumevanje in stališča osnovnošolcev do nasilja med vrstniki ter oceniti učinkovitost obstoječih preventivnih in intervencijskih pristopov v šolskem okolju. Teoretični del zajema konceptualizacijo vrstniškega nasilja, podatke iz raziskav HBSC (2002–2022) in analizo pojavnih oblik ter družbenih determinant nasilnega vedenja. Posebna pozornost je namenjena razlikam v zaznavanju nasilja med učenci in odraslimi, s poudarkom na verbalnih, socialnih in spletnih oblikah, ki jih učenci pogosto razumejo kot najškodljivejše. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi fokusnih skupin, izvedenih v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ »Z znanjem nad nasilje v šolah«, ki je potekal na petih slovenskih osnovnih šolah. Ugotovitve kažejo, da učenci nasilje prepoznavajo predvsem v obliki verbalnega zaničevanja, socialne izključenosti in spletnega nadlegovanja. Šole se na nasilje odzivajo različno, odzivi učiteljev pa so po mnenju učencev pogosto tudi neučinkoviti ali nedosledni. Učenci opozarjajo tudi na pasivnost vrstnikov in pomanjkanje varnih prostorov v šolskem okolju. Na podlagi izsledkov so v nalogi predstavljeni predlogi za izboljšanje preventivnih programov, ki bi morali temeljiti na aktivnem vključevanju učencev, večdimenzionalnem pristopu ter krepitvi šolske klime in empatije. Zaključki poudarjajo potrebo po sistematičnem spremljanju stanja na šolah, ustreznem usposabljanju strokovnih delavcev in celostni vključitvi staršev, da bi se učinkovito zmanjšala prisotnost vrstniškega nasilja ter povečal občutek varnosti učencev.
Ključne besede: stališča učencev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1000,15 KB)

Opis: V diplomskem delu so bili analizirani preventivni programi za preprečevanje nasilja in medvrstniškega nasilja v svetovnem merilu in v Sloveniji. Delo je bilo osredotočeno na uveljavljene preventivne programe, njihovo delovanje, rezultate, evalvacije in ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost programov. S pomočjo strokovne literature je bilo proučeno, kako se programi spopadajo s problematiko medvrstniškega nasilja. V teoretičnem delu so bili pojasnjeni ključni pojmi, povezani z nasiljem in različnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično in spletno nasilje, prav tako pa druge oblike, kot je zalezovanje. Pojasnjeni so bili dejavniki, ki vplivajo na pojavnost nasilja v šolah. Ugotovitve kažejo, da so bili dobro zasnovani programi zelo uspešni pri zmanjšanju medvrstniškega nasilja, vendar je za uspešno intervencijo odločilno, da se je izbran program ustrezno in dosledno izvajal. Cilji raziskave so bili proučiti učinkovitost preventivnih programov proti nasilju, primerjati obstoječe evalvacije in določiti, kako se programi implementirajo v slovenskem šolskem prostoru. Delo se osredotoča na prepoznavanje najbolj uspešnih pristopov. Pomen diplomskega dela se kaže v prispevanju boljše obravnave problematike šolskega nasilja in medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah, s poudarkom na praktičnih rešitvah in prilagoditvah. Ponuja širše razumevanje učinkovitega preprečevanja medvrstniškega nasilja v šoli, s priporočili za izobraževalne ustanove, strokovne delavce in učitelje.
Ključne besede: preventivni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Pandemija covid-19 je konec leta 2019 prizadela cel svet. Vključno z nasiljem je vplivala na različne vidike družbe. Prav tako kot koronavirus, tudi femicid velja za svetovno pandemijo, ki ji je kriza povečala obstoječe neenakosti in ustvarila nove izzive, zaradi katerih so bile ženske in dekleta v tistem času še bolj ogrožene. Marsikdo ne ve, kaj femicid sploh je, zato smo ga v diplomski nalogi želeli opredeliti. Gre za najbolj ekstremno obliko nasilja, ki jo največkrat zagrešijo intimni partnerji. Femicid je opredeljen kot nameren umor, ki je lahko posledica stereotipnih spolnih vlog, diskriminacije žensk ter neenakih razmerij moči med moškimi in ženskami. Žrtve femicida so pogosto tarče zaradi svojih vlog in statusa v družbi, najpogosteje so to partnerke, žene, matere, aktivistke ali voditeljice. Pogosto gre za napade, s katerimi se želi kaznovati žensko za njeno neodvisnost, pogum ali odločenost. Zaradi koronskih ukrepov zapiranja države/občinskih meja in omejitev gibanja med pandemijo, so bili ljudje prisiljeni ostati doma, kar je še povečalo število primerov nasilja v družini in predvsem nad ženskami, saj so le te težko poiskale pomoč ali pobegnile iz nevarnih razmer. Omejeni so bili tudi viri s telefonskimi linijami za pomoč, zavetišči in svetovalnimi centri. Na porast femicida je vplivala tudi izguba delovnih mest in finančna nestabilnost, kar je vodilo do nasilnih vedenj in stresa predvsem s strani partnerja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se je femicid v Evropi v obdobju covida-19 povečal ali zmanjšal, kako se je Slovenija soočala z vsem tem in kako so mediji predstavili femicid. Pomemben cilj je preprečevanje nasilja in zaščita žrtev, ki vključuje ozaveščanje in izobraževanje družbe ter vzpostavitev podpornih storitev za žrtve. Potrebno je razumeti, da femicid ni izoliran pojav, temveč je globoko zakoreninjen v družbenih normah, kulturnih prepričanjih in strukturah moči. Vsak posameznik ima pravico do življenja brez nasilja in zlorab ter do svobode in dostojanstva.
Ključne besede: femicid, preprečevanje nasilja, obdobje covida-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,22 MB)

Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje in simulacija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Povezava na datoteko

Opis: Na začetku diplomskega dela je opisano, kaj je nasilje, navedeni so njegovi vzroki in posledice ter najpogostejše vrste in obdobja nasilja v družini današnje družbe. V prvem delu osrednjega dela ugotavljamo ukrepanje pristojnih institucij: osnovne šole, centra za socialno delo, policije in tožilstva. Sledi del o sodelovanju med institucijami z zakonskimi podlagami (z veljavno sprejeto zakonodajo in zakonskimi akti ter s protokoli Republike Slovenije) posamičnih institucij za ukrepanje v primerih (sumov) kaznivih ravnanj ali kaznivih dejanj. Za teoretični del smo uporabili strokovno literaturo in opravljene raziskave. Zanimali so nas tudi praktični del ter konkretno delo in ukrepanje strokovnih delavcev v posamičnih institucijah, hkrati pa tudi postopek prijave zaznave nasilja v družini, zato smo z odgovornimi strokovnimi delavci po institucijah opravili osebne razgovore. V drugem delu osrednjega dela opisujemo zaznavo in odkrivanje suma nasilja v družini, delo laičnega izvajalca, zaposlenega na centru za socialno delo, in konkretni primer storjenega nasilja nad mladoletno osebo. Gre za postopek zaznave suma nasilja v družini, védenje, kaj je empatija in razumevanje empatije ter kako pomembna je pri opravljanju dela, lojalnost, medsebojno zaupanje družine in laičnega izvajalca pri opravljanju dela, delovni proces, pri katerem znamo poslušati in slišati, saj samo poslušanje v stiski osebe ne privede do želene pomoči, ki jo žrtev nasilja potrebuje. Poudarjamo, da je osebo treba slišati in jo s pogovorom pripeljati do strokovnih služb in strokovnih oseb dotičnih odgovornih institucij. V zaključnem delu ugotavljamo, da imajo institucije dovolj zakonske podlage in da medinstitucionalno dobro sodelujejo, kar se izkaže v našem primeru dobro zaključenega primera storjenega nasilja nad mladoletno osebo.
Ključne besede: nasilje v družini, institucije, ukrepanje, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,32 MB)