1. |
2. |
3. Poročanje portala 24ur.com o begunskih migracijah z Bližnjega vzhoda (2015/16) in Ukrajine (2022) : magistrsko deloMiha Lapanje, 2024, master's thesis Abstract: Leto 2015 in 2016 smo si zapomnili po dogodkih v Evropi, ki so se razvili zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Večletne vojne med državami in humanitarne krize so bile vzrok množičnih migracij ljudi. Vsi tisti, ki so zaradi nasilja in lastne varnosti želeli priti v varne države, so bili izpostavljeni številnim preprekam. Od tihotapcev do nasilja na mejah, diskriminacije v državah in do diskriminatornega pisanja medijev. V letu 2022 smo bili priča še eni obsežni krizi. Napad Rusije na Ukrajino je v beg poslal veliko število prebivalcev. To krizo smo lahko spremljali v popolnoma drugačni luči. Razlike pri obravnavi in sprejemu beguncev med eno in drugo krizo so bile očitne. V nalogi smo raziskovali medijsko poročanje portala 24ur.com o dveh večjih begunskih migracijah. Sledili smo medijskemu diskurzu v eni in drugi krizi. V nalogi smo raziskovali posamezne članke v polletnem obdobju, v katerem so mediji največ pisali. Raziskovalni del naloge predstavlja analizo medijskega poročanja o dogajanju v zvezi z begunskimi migracijami. Analizirali smo izbrana 202 članka na podlagi vnaprej določenih spremenljivk. V kvantitativni analizi smo preverjali intenziteto poročanja po mesecih, uporabo ključnih besed, način medijskega diskurza in poročanje o številčnosti beguncev. V kvalitativnem delu smo analizirali prikazano podobo begunca, varnostno vprašanje in vključenost pogovorov z begunci v članke. Ugotovili smo, da je portal 24ur.com uporabljal drugačen medijski diskurz v drugem obravnavanem obdobju, kjer je uporabljal manj varnostnega diskurza in več humanitarnega. Analize so nam pokazale, da so pri večini analiziranih spremenljivk obstajale razlike med prvim in drugim obdobjem.
Keywords: begunske migracije, medijski diskurz, diskriminacija, Bližnji vzhod, Ukrajina, magistrska dela
Published in DKUM: 15.03.2024; Views: 433; Downloads: 63
 Full text (968,42 KB) |
4. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Keywords: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 423; Downloads: 104
Full text (2,22 MB) |
5. Občutek varnosti in kriminaliteta v manjših mestih: analiza primera občine Litija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠefik Suljić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kriminalna dejanja se vršijo v vsaki skupnosti. Pravna opredelitev kriminaliteta je osnovna s strani države, družbena pa s strani družbe in morale. Visoka stopnja kriminalitete vodi v nizko stopnjo občutka varnosti in visoko stopnjo straha pred kriminaliteto. Vsak človek dojema kriminaliteto individualno, posledično pa sta mu individualna tudi varnost in strah. Različna področja kriminalitete zbujajo tudi različne občutke. Za zagotavljanje občutka varnosti in omejevanje kriminalitete, ima vsaka država vzpostavljene akterje, kot so policija, inspekcija, nadzorni in pravosodni organi, redarstvo ipd. Občina Litija je leta 2020 v primerjavi z letom 2011 zabeležila občuten padec števila kriminalnih dejanj.
V prvem delu diplomskega dela smo opredelili glavne pojme – kriminaliteto varnost in strah pred kriminaliteto, ter predstavili statistične podatke o občini Litija. V empiričnem delu smo z raziskavo želeli preveriti občutek varnosti in zaznano kriminaliteto v občini Litija. S pomočjo kvantitativne metode raziskovanja in uporabe instrumenta anketnega vprašalnika smo raziskali mnenje občanov Litije. Ugotovili smo, da se občani te občine počutijo varne, vendar še vedno zaznavajo kriminalna dejanja. Občutek varnosti izhaja iz zadovoljstva z delom policije tako v primeru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalnih dejanj, kot tudi v primeru, ko je bil občan žrtev kriminalnega dejanja. Ugotovili smo, da ne obstajajo razlike v spolu in starosti pri občutku varnosti.
Keywords: občutek varnosti, kriminaliteta, manjša mesta, občina Litija, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 480; Downloads: 47
Full text (908,13 KB) |
6. Prespraševanje položaja slovenske narodne manjšine v Italiji skozi vidik institucionalnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Koren, 2023, undergraduate thesis Abstract: Z razvojem družbe se tudi oblika nasilja razvija oziroma spreminja. Družba obsoja in prepoznava neposredne oblike nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje itn.), vendar posrednih oblik nasilja, med katere uvrščamo institucionalno obliko nasilja, večina ne prepozna in ne obsoja, kar lahko vodi v nevarno normalizacijo. Za obliko institucionalnega nasilja sta značilna omejevanje in razvoj človekovih potencialov pod točko, ki bi bila sicer brez omejitev potencialno dosegljiva oziroma mogoča. Problematiko institucionalnega nasilja je treba vsakodnevno reševati, saj poglablja družbene neenakosti, pri čemer ustvarja vzporedno družbeno strukturo, za katero so značilni brezperspektivnost, ujetost in pomanjkanje osnovnih življenjskih resursov.
Diplomsko delo obsega predstavitev slovenske narodne manjšine v Italiji in njihove pravice, določene v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji (zakon št. 38/2001) ter njihove mogoče povezave z obliko institucionalnega nasilja. Neupoštevanje zakonsko določenih pravic omejuje razvoj posameznikovih potencialov znotraj manjšinske skupnosti, kar predstavlja kršenje temeljnih človekovih pravic. Zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik se lahko med manjšinskim in večinskim prebivalstvom ustvarijo napetosti, ki nato prerastejo v različne neposredne oblike nasilja.
Keywords: slovenska narodna manjšina, institucionalno nasilje, manjšinske pravice, zaščitni zakon, Italija, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 351; Downloads: 38
Full text (1,07 MB) |
7. Nasilje odraslih otrok nad starši: odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje : doktorska disertacijaMonika Klun, 2023, doctoral dissertation Abstract: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja.
V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih.
V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov.
Keywords: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Published in DKUM: 07.12.2023; Views: 587; Downloads: 145
Full text (2,79 MB) |
8. Fizično kaznovanje otrok v šolah: pregled sprememb skozi čas in mednarodna primerjava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Zalar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Fizično kaznovanje je disciplinska metoda, pri kateri odrasla oseba, ki nadzoruje otroka, namerno povzroči bolečino kot odgovor na otrokovo nesprejemljivo vedenje in neprimerno govorjenje. Neposredni cilji takšnega kaznovanja so običajno ustaviti prekršek, preprečiti njegovo ponovitev in dati zgled drugim. Domnevni dolgoročni cilj je spremeniti otrokovo vedenje in ga uskladiti s pričakovanji odrasle osebe. Pri fizičnem kaznovanju odrasle osebe običajno kaznujejo otroka po različnih delih njegovega telesa z roko ali s palicami, jermeni ali drugimi predmeti, ki naj bi povzročili bolečino in strah.
V diplomskem delu je predstavljeno in razloženo, kaj kazen sploh je ter kako se je čez zgodovino ta oblika kaznovanja razširila in bila velikokrat uporabljena.
V raziskovalnem delu smo analizirali, kako se je fizično kaznovanje razvijalo v preteklosti ter kako je s tem danes. Zanimalo nas je tudi, ali je ta oblika kaznovanja še vedno razširjena po svetu. Nad podatki, ali je fizično kaznovanje v nekaterih državah prisotno, smo bili res presenečeni, ker se na žalost po svetu to še vedno dogaja. Morda nekdo celo pomisli, da se to dogaja v državah, ki so manj razvite, vendar ni tako. V 15 državah fizično kaznovanje ni popolnoma prepovedano v nobenem okolju, tudi kot kazen za kaznivo dejanje. V 29 državah je fizično kaznovanje − bičanje, klofutanje − še vedno zakonito v skladu z državnim, tradicionalnim ali verskim pravom kot kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki.
Keywords: fizično kaznovanje, otroci, kazni, zgodovinski pregledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2023; Views: 382; Downloads: 74
Full text (801,11 KB) |
9. Vloga vojske pri zajezitvi epidemij/pandemij : magistrsko deloLjiljana Bručić, 2023, master's thesis Abstract: Najhujše bolezni, ki so v svetovni populaciji terjale milijonske žrtve obolelih in umrlih so
bile: kuga, črne koze, španska gripa, kolera in nazadnje COVID-19.
Z napredkom družbe so se sčasoma razvili in vpeljali različni mehanizmi za
preprečevanje in zdravljenje okužb, hkrati pa so se bolezni zaradi povezovanja sveta
razširile na več celin in se razvile v epidemije oz. pandemije.
Pri zajezitvah epidemij je imela že skozi celo zgodovino pomembno vlogo vojska, ki je
takrat poleg običajnih nalog vojskovanja predvsem s svojim medicinskim osebjem in
sredstvi pomagala na civilni ravni. Seveda niti vojaki niso bili imuni na okužbe, saj so se
te razširile tudi na frontah in še dodatno zmanjševale storilnost in številčnost vojske.
Zadnja težka pandemija je bila COVID-19. Kljub izredni organiziranosti, rigoroznih
zajezitvenih ukrepih po večini držav in vsemu zdravstvenemu napredku nas je
presenetila in za sabo pustila visoke številke okuženih, obolelih in mrtvih ter tudi
posledice v svetovnem gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Tudi ob izbruhu COVID-19 se je kot nepogrešljiv člen v obvladovanju pandemije spet
izkazala vojska.
V magistrski nalogi opisujemo zgodovino epidemij/pandemij ter vlogo vojske pri
zajezitvi le-teh skozi čas, teoretične osnove COVID-19 in državne ukrepe za
obvladovanje bolezni, za empirični del pa smo izvedli anketo mnenj o COVID-19, o
preventivi, sprejetih ukrepih ter posledicah za duševno zdravje med vojaki Vojašnice
Vincenca Repnika Slovenska Bistrica.
Keywords: vojska, vloga vojske, pandemije, COVID-19, magistrska dela
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 367; Downloads: 25
Full text (1,48 MB) |
10. Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kosi, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Keywords: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 532; Downloads: 100
Full text (1,82 MB) |
