1. Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije : evropski projekt ADOPBIOAlenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1594; Prenosov: 123
 Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Določanje prostega formaldehida na bombažnih tekstilnih substratih s pomočjo HPLCBojana Vončina, Nataša Majcen, Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Dominika Bezek, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Sproščanje formaldehida iz vrhunsko apretiranega materiala je za zdravje in varnost ljudi škodljivo zaradi morebitne kancerogenosti formaldehida. Natančnost standardne testne metode za določanje prostega formaldehida, Japan Law 112 je odvisna od vsebnosti formaldehida v vzorcu. Vsebnosti formaldehida pod 20 ▫$\mu$▫\g s to metodo ne moremo določiti. Zaznavanje nizkih vsebnosti formaldehida je pomembna predvsem na nekaterih področjih, kot so otroška oblačila, kjer bi lahko uporabili tekočinsko kromatografijo. Tekstilne substrate, obdelane z različnimi reagenti za zamreženje, smo ekstrahirali z vodo in prosti formaldehid določili z acetilacetonsko metodo. Rezultate, dobljene s standardno testno metodo, Japan Law 112, kjer smo uporabili UV/VIS spektrofotometer, smo primerjali z rezultati, dobljenimi s HPLC, kjer je separacija potekala na RP C 18 koloni in z vodo : $MeOH$ kot mobilno fazo. Meja detekcije in meja kvantitativne določitve je boljša z uporabo HPLC metode. Koncentracijsko območje pri HPLC metodi je od 0.3 ▫$\mu$▫g do 30 ▫$\mu$▫/g.
Ključne besede: tekstilni materiali, apretura, prosti formaldehid, UV/VIS spektrofotometer, HPLC
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1088; Prenosov: 92
Celotno besedilo (273,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Determination of topiramate in human plasma using liquid chromatography tandem mass spectrometryTanja Vnučec, Lea Cvitkovič-Maričič, Helena Prosen, Darinka Brodnjak-Vončina, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The LC-MS/MS method for determination of the anti-epileptic drug topiramate (TPM) in human plasma was developed and validated for pharmacokinetic and bioequivalence study purposes. For quantitative determination of TPM values the method with deuterated internal standard (topiramate-d12) and liquid chromatography with tandem mass spectrometry was used. TPM was extracted from the human plasma using the solid-phase extraction procedure on a Strata X extraction column. Negative ions were monitored in the selected reaction monitoring mode (SRM) and transitions m/z 338.2 > 78.2 and m/z 350.3 > 78.2 were used for the quantitative evaluation of TPM and the internal standard, respectively. The results obtained from validation were statistically evaluated according to the requirements of European Medicines Agency (EMA) and Food and Drug Administration (FDA) regulatory guidelines. The linearity of the method was checked within a concentration range from 10 to 2000 ng/mL. Successful validation confirmed that this method is precise, accurate, sensitive and therefore suitable for determination of topiramate plasma levels in pharmacokinetic and bioequivalence studies.
Ključne besede: topiramate, liquid chromatography tandem mass spectroscopy, human plasma, bioequivalence study
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 1149; Prenosov: 82
Celotno besedilo (189,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Determination of candesartan in human plasma with liquid chromatography - tandem mass spectrometryVanja Forjan, Lea Cvitkovič-Maričič, Helena Prosen, Darinka Brodnjak-Vončina, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: A sensitive, specific and rapid liquid chromatography - tandem mass spectrometry method was developed and validated for the determination of candesartan in human plasma. Analyte was separated from endogenous components present in plasma by solid phase extraction. Chromatographic separation was performed on Gemini C18 analytical column using mobile phase acetonitrile – 5 mM ammonium formate pH 2 (90:10, v/v) at flow rate of 0.3 mL/min. For detection, tandem mass spectrometry in SRM mode with positive electrospray ionization was used. The mass transitions m/z 441.1 > 263.1 and 445.1 > 267.1 were used to determine candesartan by using candesartan-d4 as an internal standard. After development, the method was validated according to the requirements of EMA regulatory guidelines in the concentration range 1 - 400 ng/ml in human plasma. Limit of quantification (LLOQ) was 1 ng/ml. The developed and validated method proved to be very fast and reproducible and was therefore successfully implemented in pharmacokinetic and bioequivalence studies with large number of study samples.
Ključne besede: candesartan, liquid chromatography, tandem mass spectrometry, human plasma
Objavljeno v DKUM: 17.08.2017; Ogledov: 1115; Prenosov: 349
Celotno besedilo (215,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Characterization of Slovenian coal and estimation of coal heating value based on proximate analysis using regression and artificial neural networksDarja Kavšek, Adriána Bednárová, Miša Biro, Roman Kranvogl, Darinka Brodnjak-Vončina, Ernest Beinrohr, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Chemical composition of Slovenian coal has been characterised in terms of proximate and ultimate analyses and the relations among the chemical descriptors and the higher heating value (HHV) examined using correlation analysis and multivariate data analysis methods. The proximate analysis descriptors were used to predict HHV using multiple linear regression (MLR) and artificial neural network (ANN) methods. An attempt has been made to select the model with the optimal number of predictor variables. According to the adjusted multiple coefficient of determination in the MLR model, and alternatively, according to sensitivity analysis in ANN developing, two descriptors were evaluated by both methods as optimal predictors: fixed carbonand volatile matter. The performances of MLR and ANN when modelling HHV were comparable; the mean relative difference between the actual and calculated HHV values in the training data was 1.11% for MLR and 0.91% for ANN. The predictive ability of the models was evaluated by an external validation data set; the mean relative difference between the actual and predicted HHV values was 1.39% in MLR and 1.47% in ANN. Thus, the developed models could be appropriately used to calculate HHV.
Ključne besede: Slovenian coal, higher heating value, HHV, regression, artificial neural network
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 28617; Prenosov: 349
Celotno besedilo (749,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Prediction of wine sensorial quality by routinely measured chemical propertiesAdriána Bednárová, Roman Kranvogl, Darinka Brodnjak-Vončina, Tjaša Jug, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The determination of the sensorial quality of wines is of great interest for wine consumers and producers since it declares the quality in most of the cases. The sensorial assays carried out by a group of experts are time-consuming and expensive especially when dealing with large batches of wines. Therefore, an attempt was made to assess the possibility of estimating the wine sensorial quality with using routinely measured chemical descriptors as predictors. For this purpose, 131 Slovenian red wine samples of different varieties and years of production were analysed and correlation and principal component analysis were applied to find inter-relations between the studied oenological descriptors. The method of artificial neural networks (ANNs) was utilised as the prediction tool for estimating overall sensorial quality of red wines. Each model was rigorously validated and sensitivity analysis was applied as a method for selecting the most important predictors. Consequently, acceptable results were obtained, when data representing only one year of production were included in the analysis. In this case, the coefficient of determination (R2) associated with training data was 0.95 and that for validation data was 0.90. When estimating sensorial quality in categorical form, 94 % and 85 % of correctly classified samples were achieved for training and validation subset, respectively.
Ključne besede: overall sensorial quality, prediction, Slovenian wine, artificial neural networks, multivariate data analysis
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 1114; Prenosov: 359
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Kemijska analiza in kemometrijska karakterizacija kvalitete vode reke MureBojana Krajnc Galunder, 2016, magistrsko delo Opis: V obdobju od leta 1996 do 2009 smo opravili analizo 367 vzorcev vode in izbrali 32 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost vode v reki Muri. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavni osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in linearna diskriminantna analiza (LDA) smo analizirali okoljske parametre vzorcev.
Z regresijo smo spremljali spremenljivke, ki imajo največji vpliv na kakovost vode v reki. S pomočjo grafičnega prikaza podatkov smo prišli do zaključka, da se pri spremenljivkah kot so vsebnost adsorbljivih organskih halogenov, nitratov in fosfatov, pojavlja trend zmanjševanja. Z metodo glavnih osi smo med množico spremenljivk poiskali tiste, ki imajo največji vpliv na kakovost vode. V našem primeru so to za odvzemno mesto Gornja Radgona vsebnost nitrata, elektroprevodnost in BPK5, ker se odvzemno mesto nahaja na kmetijsko intenzivnem območju. Odvzemno mesto Šentilj se nahaja gorvodno od Gornje Radgone, ki je nekoliko manj intenzivno kmetijsko območje, zato sklepamo, da je to glavni vzrok razlik, ugotovljenih z metodo glavnih osi. Največji vpliv imata spremenljivki nasičenost s kisikom in elektroprevodnost.
Hierarhično razvrščanje (CA) smo uporabili za ugotavljanje podobnosti med spremenljivkami. Rezultat je bil nastanek dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Gornja Radgona in dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Šentilj. Glavni predstavniki skupin so spremenljivke, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto površinske vode. Linearno diskriminantno analizo smo uporabili za razvrščanje vzorcev vode z znano pripadnostjo določeni skupini. Pri ugotavljanju podobnosti med odvzemnima mestoma ugotavljamo, da se odvzemni mesti med seboj razlikujeta, čeprav ležita geografsko blizu. Predvidevamo, da razliko povzročajo kmetijski in industrijski vplivi. Ker se odvzemni mesti nahajata v geografskem prostoru z enakim podnebjem, imajo vremenske razmere manjši vpliv.
Ključne besede: voda, reka, kakovost, kemijski parametri, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1471; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,42 MB) |
9. ČIŠČENJE ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z UV/H 2 O 2 POSTOPKOMLidija Škodič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo razbarvanja vodnih raztopin dveh reaktivnih barvil C.I. Reactive Blue 268 (RB268) in C.I. Reactive Blue 4 (RB4) ter nekaterih realnih tekstilnih odpadnih vod z naprednimi oksidacijskimi postopki (AOP) kot so H2O2/UV, Foto-fenton (H2O2/UV/Fe2+), napredni Foto-fenton postopek (H2O2/UV/Fe0). Razbarvanja s H2O2/UV postopki smo uspeli še izboljšati z dodatkom raztopine MnTACN, ki se je do sedaj uporabljala kot katalizator za beljenje bombaža. Rezultati študije kažejo, da že dodatki relativno nizkih koncentracij H2O2, Fe2+ ionov ali železa v prahu ter raztopine MnTACN med AOP postopki, zvišajo razbarvanja nad 90% v zelo kratkem času izvajanja postopka (5-10 min) za raztopine obeh izbranih barvila, kar je pomebno tako iz ekonomskega kot ekološkega vidika.
Ugotovili smo, da so izbrani AOP postopki zelo uspešni za razbarvanje raztopin barvila RB268 in barvilo RB4, čeprav ima barvilo RB268 zelo kompleksno strukturo in večjo molekulsko maso v primerjavi z barvilom RB4. Zaradi uporabe raztopine MnTACN pri AOP postopkih so nas zanimali tudi razgradni produkti, ki pri tem nastanejo. Za določitev razgradnih produktov smo uporabili H2O2/UV postopek ter vodno raztopino barvila RB4, ki je pogosteje uporabljeno.
Izbrani AOP postopki (H2O2/UV/MnTACN) pa niso bili tako zelo učinkoviti pri razbarvanju realnih tekstilnih odpadnih vod. Relativno dobro razbarvanje smo dosegli v primeru realne tekstilne odpadne vode, ki je bila modro obarvana. Za rdeče ter rumenozeleno obarvano realno odpadno vodo pa H2O2/UV/MnTACN postopki niso bili uspešni
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, napredni oksidacijski postopki (AOP), H2O2/UV postopek, foto-fenton, napredni foto-fenton, MnTACN
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1536; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barviliTina Željko, 2016, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2016; Ogledov: 1581; Prenosov: 153
Celotno besedilo (3,30 MB) |
