| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 316; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Racionalno načrtovanje potencialnih antidepresivov iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A
Marko Breznik, 2017, diplomsko delo

Opis: Klinična depresija je poglaviten vzrok invalidnosti in pomemben dejavnik tveganja za samomor, ki je nadpovprečno pogost vzrok smrti v Sloveniji. Kljub zahtevnosti se motnja lahko zdravi uspešno in ima dobro prognozo. Antidepresivi se za zdravljenje depresije in drugih motenj uporabljajo vse pogosteje; navkljub obsežnim raziskavam pa za ta zdravila še vedno obstajajo številne možnosti izboljšav. Antidepresivi iz skupine reverzibilnih inhibitorjev monoamin-oksidaze A (RIMA) so bili doslej zapostavljeni zaradi pogostega enačenja s skupino antidepresivnih zdravil, ki so se na encim monoamin-oksidazo (MAO) vezali ireverzibilno in s tem povzročali smrtno nevarne interakcije s hrano. RIMA predstavljajo drugo generacijo antidepresivov z encimskim delovanjem in teh interakcij ne povzročajo, prav tako imajo bistveno zmanjšano tveganje interakcij z drugimi zdravili. Na osnovi dobre učinkovitosti, varnosti, ugodnega profila stranskih učinkov ter pomanjkanja predstavnikov te skupine na trgu, smo se v diplomskem delu osredotočili na racionalno načrtovanje antidepresivov tipa RIMA. Harmin je naravna spojina s tradicionalno rabo kot RIMA. Po strukturi predstavlja majhno, rigidno molekulo z dobro absorpcijo, penetracijo krvno-možganske pregrade in nanomolarno inhibitorno koncentracijo MAOA, vendar zaradi pomanjkanja selektivnosti delovanja povzroča številne stranske učinke. Reševanja problematike smo se lotili po treh pristopih. Zdravilom-podobne substance smo razvrstili po strukturni podobnosti derivatu harmina, ki tvori dodatne interakcije v lipofilnem žepku aktivnega mesta in ima in vitro izboljšano afiniteto za MAOA. Najbolj podobne molekule smo sidrali v tarčo in jih razvrstili po oceni vezavne energije. Kot rezultat prvega pristopa navajamo 100 tarči najbolje prilegajočih se molekul, za katere lahko pričakujemo spremembe v delovanju na sekundarnih mestih; vezava na MAOA pa je (vsaj in sillico) ohranjena. Struktura 15 najboljših ujemanj prvega pristopa nakazuje dobre farmakokinetične lastnosti. Iz njih smo vzeli fragmente, ki segajo v lipofilni žepek, ter jih inkorporirali na ogrodje harmina. S tem smo pridobili nabor strukturnih derivatov harmina za bodoče in vitro študije in obogatili znanje o povezavi struktura-aktivnost za RIMA. Za derivate harmina, ki so rezultati drugega pristopa, predvidevamo izboljšano vezavo in s tem povezano višjo selektivnost delovanja. Zadnji pristop pa je temeljil na iskanju ligandov iz drugih podobnih kristalnih struktur na redefiniranem vezavnem mestu. Priporočene so variante uporabe in usmerjenega razvoja harmala alkaloidov v druge zdravstvene namene. Zlasti inovativno je zdravljenje Downovega sindroma in Alzheimerjeve bolezni z inhibicijo DYRK1A-kinaze.
Ključne besede: harmin, zaviralci, antidepresivi, racionalno načrtovanje, in silico, monoamin-oksidaza, MAO, RIMA
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 826; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OSKRBE VINOGRADNIH TAL NA POPULACIJO DEŽEVNIKOV
Marko Breznik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni načini oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo, plitva obdelava tal v primerjavi s travnikom) vplivajo na število in maso deževnikov v različnih horizontih tal (od 0 do 15, 15 do 30, 30 do 45 in 45 do 60 cm). Deževnike smo tudi vizualno razvrstili glede na velikost (mali, srednji, veliki). Poskus je bil izveden v letu 2014 in 2015 v vinogradu v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice (vinogradništvo Breznik, Komarnica v Občini Cerkvenjak) v štirih ponovitvah. Najmanjše število in masa deževnikov je bila v herbicidnem pasu v vseh terminih vzorčenja. V prvem terminu (22. 5. 2014) je bilo največje število deževnikov v ozelenjenih tleh (225/m2), v drugem (13. 10. 2014) in tretjem (9. 8. 2014) terminu pa v obravnavanju herbicid (268/m2) oziroma (218/m2). V vseh terminih v letu 2014 je bila največja masa deževnikov v ozelenjenih tleh. V letu 2015 je bilo pri spomladanskem vzorčenju (13. 6. 2015) največ deževnikov na travniku (kontrola), največja masa deževnikov pa pri uporabi herbicida po celotni površini. Najmanjše število deževnikov v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine je bilo v herbicidnem pasu (73/m2), največ pa na travniku izven vinograda (192/m2). Najnižjo temperaturo tal v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine smo je bila pri zastirki iz slame (15,3 °C). Najvišja temperatura je bila so bile v plitvo obdelanih tleh (25,5 °C) in pri uporabi herbicida v vrsti (24,0 °C) ter po celotni površini (24,3 °C).
Ključne besede: vinograd, oskrba tal, deževniki, temperatura tal
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1479; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
VLOGA SELEKTIVNEGA SPREMLJANJA MEDIJEV KOT ORODJA ZA NADZOROVANJE KOMUNICIRANJA PODJETJA
Marko Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje podjetja je pomembna tema v poslovnem svetu. Za razvoj uspešnega podjetja se moramo zavedati pomembnosti ugleda podjetja, komuniciranja podjetja in prednosti, ki jih nudita spremljanje in analiza spremljanja pojavljanja podjetja v medijih. V diplomski nalogi smo preučili pojme identiteta, imidž in ugled podjetja in jih povezali s komuniciranjem podjetja. Le-to smo nato spremljali in analizirali s pomočjo spremljanja pojavljanja podjetja oziroma medijskega prostora za podjetje Si.mobil in pridobljene rezultate nato analizirali v analizi pojavljanja podjetja Si.mobil v medijih. Namen moje diplomske naloge je prikaz vloge spremljanja in analize pojavljanja podjetja v medijih in uporabnost teh dveh orodij pri strateškem upravljanju komuniciranja z javnostmi.
Ključne besede: identiteta, imidž in ugled podjetja, komuniciranje podjetja, kliping, odnosi z javnostmi
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 7481; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici