| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodni leasing
Filip Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogodba o leasingu je inominatna pogodba, ki v slovenskem pravnem redu ni zakonsko normirana oziroma urejena kot posebni pogodbeni tip, enako kot v večini pravnih redov. Obstajajo različna stališča o tem, ali bi bilo možno pogodbo o leasingu podrediti pod katero od zakonsko urejenih pogodb. Eden izmed prevladujočih razlogov, ki govori proti možnosti podrejanja pogodbe o leasingu pod zakonsko urejene nominatne pogodbene tipe je ta, da se, kot že rečeno, pogodba o leasingu pojavlja v raznovrstnih različicah (modalitetah), ki jo oblikujejo zahteve poslovne prakse. Te različice (modalitete) pogodbe o leasingu pa se ne razlikujejo le v podrobnostih, temveč gre tudi za pogodbe z različno pravno naravo. Za pravilno opredelitev pravne narave leasinga je treba ločiti pravne in ekonomske elemente posla. Ekonomske značilnosti pogodbe, posebej način financiranja, govore le o kavzi pogodbe, ne pa o njeni pravni naravi. Pravno gledano gre za inominatno pogodbo civilnega prava, za katero uporabljamo pravila, ki veljajo za klasične nominatne pogodbe civilnega in gospodarskega pogodbenega prava. V pogodbah o finančnem leasingu, ki se pojavljajo v vrstah različic, se prepletajo elementi najemne in prodajne pogodbe. Pri presoji pravne narave konkretne pogodbe je zato ob upoštevanju tipološke pogodbene svobode treba izhajati iz dogovora strank v konkretnem pogodbenem razmerju. Mednarodni leasing se je skozi leta v praksi dodobra uveljavil kot pomembna oblika mednarodnega financiranja storitev in dobrin. Kljub temu pa je mogoče zaznati vsesplošno pomanjkanje informacij, literature, strokovnih monografij in ostalih relevantnih podatkov na temo mednarodnega leasinga, kar lahko zavira še uspešnejšo uveljavljanje navedene oblike financiranja v praksi, oziroma usmerja gospodarske subjekte proti ostalim oblikam financiranja. Pri mednarodnem leasingu gre za postopek mednarodne transakcije, kjer se pravica do uporabe predmeta leasinga prenese neposredno ali posredno od lastnika/leasingodajalca (neposredni ali posredni leasing) iz enega pravnega reda, do uporabnika/leasingojemalca iz drugega pravnega reda, brez spremembe lastninske pravice na predmetu pogodbe, za pogodbeno določeno časovno obdobje, v katerem pride do polne amortizacije opreme, dane v leasing. Temeljna obveznost leasingojemalca v tem obdobju je plačevanje leasinških obrokov napram lastniku/leasingodajalcu. Magistrsko delo sistematično obravnava in primerja instituta domačega in mednarodnega leasinga. Zaradi boljšega razumevanja slednjega, je bralcu podrobno predstavljena temeljna zasnova in razvoj instituta leasinga, prikaz njegovih pojavnih oblik in razvrstitev le teh. Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza instituta mednarodnega leasinga, ki je v teoriji in praksi zelo skromno raziskan. Bralcu skuša na zgoščen način predstaviti ključne teoretične koncepte samega instituta, njegovo zgodovino uporabe, in tudi različne pojavne oblike, ki so se razvile v mednarodni poslovni praksi.
Ključne besede: mednarodni leasing, leasing, pogodba o leasingu, mednarodno finančno pravo.
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (676,59 KB)

2.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, diplomsko delo

Opis: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Ključne besede: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici