| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete
Jasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor
Timi Berghaus, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Percepcija migrantov v Sloveniji
Monika Zorčič, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Ključne besede: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji
Jasna Fedran, 2020, doktorska disertacija

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 687; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

5.
Ravni merjenja
Matevž Bren, 2014, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Podati temeljit opis ravni merjenja, osnovnega pa vseeno zahtevnega pojma v teoriji merjenja. Raven merjenja spremenljivke ima daljnosežne posledice, tj. glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjano domnevo, izbiro ravni merjenja ustreznih statističnih kazalcev, metod ali preizkusov domnev. Metode: Princip ravni merjenja je opisan in razložen s primeri iz vsakdanjega življenja, iz učbenikov statistike oz. metod raziskovanja ter iz varstvoslovne prakse. Podan je primer izračuna mer srednje vrednosti, ki ustrezajo ravni merjenja spremenljivk, predstavljeni so statistični testi preverjanja domnev o povezanosti pojavov, ki ustrezajo ravni merjenja uporabljenih spremenljivk. Ugotovitve: Težave študentov, pa tudi raziskovalcev pri razumevanju in uporabi zamisli ravni merjenja so razumljive, saj je zamisel dovolj zapletena, pa vseeno osnovna, tako da jo nekateri učbeniki predstavijo mimogrede in bralca ne opozorijo na daljnosežne posledice – raven merjenja spremenljivk določa ustrezne metode analize podatkov ter preizkusov domnev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Predstavitev in razlaga ravni merjenja je namenjena študentom in raziskovalcem, da bi že pri zbiranju podatkov upoštevali in načrtovali ustrezne ravni merjenja spremenljivk in s tem preizkuse domnev ter odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Podan je načelni napotek, da naj raziskovalec spremenljivke meri na čim višji ravni (saj je v kasnejši analizi korak na nižjo raven merjenja vedno mogoč), da pa mora na drugi strani upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, tj. ne zbirati podatkov na višji ravni, če jih za analize ne potrebuje.
Ključne besede: ravni merjenja, merska lestvica, mere srednje vrednosti, mere razpršenosti, statistični testi povezanosti
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 511; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (451,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke ob zaznanih spremembah v okolju
Matej Šubic, Katja Eman, Matevž Bren, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države. Metode: Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011. Ugotovitve: Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih. Omejitve/uporabnost raziskave Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja. Praktična uporabnost: Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Ključne besede: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (414,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poučevanje v paru s študentom - uspešen eksperiment na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru
Zala Žvab, Matevž Bren, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Predstavili bomo kvazieksperiment »Poučevanje v paru s študentom« pri predavanjih statistike na dodiplomskem univerzitetnem študiju na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru (FVV UM). Eksperiment smo izvajali v okviru internega projekta tri zaporedna leta. Skupno poučevanje – v paru učiteljev ali učitelj-študent je v svetu že preizkušeno in tudi uveljavljeno (Gray in Harrison, 2003). Ponuja mnoge prednosti, predvsem pa omogoča takojšnje učinkovito vrednotenje metod poučevanja, zastavljenih nalog in dosežkov študentov ter prispeva k boljši komunikaciji. Metode: Kvazieksperiment »Poučevanje v paru s študentom« smo izvedli v študijskih letih 2010/11, 2011/12 in 2012/13. Dosežki študentov (oddane domače naloge, izvedeni seminarji, dosežene točke s sprotnim študijem) ter njihova pozitivna mnenja, zbrana z anketo in fokusnimi skupinami, predstavljajo osnovo za merjenje uspešnosti eksperimenta. Enako tudi pozitivna izkušnja tako profesorja kot tutorke, soavtorice članka, študentke magistrskega programa FVV, ki je sodelovala pri poučevanju. Izvajanje kvazieksperimenta tri zaporedna leta nam je omogočilo zbrati zadostno število podatkov za izvedbo faktorske analize in s tem tudi testov preverjanja hipotez. Ugotovitve: Z zbranimi podatki eksperimentalne skupine zastavljeni hipotezi raziskave, da poučevanje v paru prinese: več sodelovanja in sprotnega študija študentov in pozitivnejši odnos študentov do predmeta, nismo zavrnili. Pa tudi mnenjska anketa in zaključki razprav v fokusnih skupinah potrjujejo rezultate ostalih raziskav o prednostih poučevanja v paru. Omejitve/uporabnost raziskave Veljavnost rezultatov raziskave je v prvi vrsti omejena z nenaključno določeno eksperimentalno skupino, saj bi delitev študentov in dvojno izvajanje predavanj povzročilo stroške. Druga omejitev pa je razmeroma majhno število sodelujočih študentov. Praktična uporabnost: Prikaz uspešnosti poučevanja v paru s študentom kot spodbuda za uporabo te metode poučevanja tudi pri drugih predmetih na Fakulteti za varnostne vede, kakor tudi v širšem akademskem okolju. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v eksperimentu in nezavrnitvi hipotez o učinkovitosti poučevanja v paru s študentom, v potrditvi (tuje) dobre prakse poučevanja v paru ter v priporočilu in spodbudi za uveljavitev tovrstnega poučevanja v slovenski akademski praksi.
Ključne besede: poučevanje v paru, študenti, učinkovitost, dosežki, kvazieksperiment
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (382,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Male sex work in Slovenia
Monika Klun, Matevž Bren, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose:The aim of this paper is to determine whether male sex work in Slovenia exists, if there are statistically significant differences in sexual orientation between male sex workers in Slovenia and men who do not engage in this type of work, and whether any factors (i.e. sexual orientation, dysfunctional family etc.) exist that can be used as predictive criteria for such behaviour. Design/Methods/Approach:In the first part, we used a descriptive method and in the second an empirical method. We conducted an online survey which included male sex workers and men who do not engage in this type of work. We used descriptive statistics, a chi-square test, and factor and discriminant analyses. The data collected were analysed using the SPSS program. We discussed the research results with some respondents and Dr Iztok Šori, a researcher at the Slovenian Peace Institute – Institute for Contemporary Social and Political Studies. Findings:Male sex work exists in Slovenia. Such workers generally define themselves as homosexual or bisexual. Among male sex workers and men who do not engage in this type of work, there are no significant differences in the socialisation process (in terms of a dysfunctional family background). In most cases, they come from functional families.Research Limitations/Implications:The limitation of our research is the small sample size. It is therefore questionable whether the findings can be generalised from the sample to the entire population.Practical Implications:Male sex work is clearly a part of Slovenian society. This should be taken into consideration while establishing policies and practices in the field of sex workers’ protection and, in particular, with regard to destigmatising sex work in Slovenia.Originality/Value:Dealing with the comparison of male sex workers and men who are not engaged in this type of work, our study is one of the first of its kind in Slovenia. It may be seen as a starting point for future empirical studies that deal only with male sex workers.
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 487; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (393,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Ljubljana residents' knowledge of and satisfaction with private security guards' work
Lavra Horvat, Matevž Bren, Andrej Sotlar, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of the paper was to present out how Ljubljana residents know, understand and evaluate the work of private security guards. Design/Methods/Approach: A survey by internet and telephone was conducted among Ljubljana residents. The sample included residents between 18 and 75 years of age. A combined weights method was used in order to assure the representativeness of the sample by gender and age. Findings: Residents of Ljubljana are satisfied with the work performed by private security guards. Residents’ satisfaction mainly depends on their trust in security guards’ work, the help and assistance provided by security guards, security guards’ attitude towards residents and residents’ experience with security guards’ work. Residents assess their work as stressful and dangerous, however, they still believe that security guards lack education and professionalism, which is a finding, common to many other studies. Research Limitations / Implications: The survey is limited to the Ljubljana area, so a similar survey should be carried out nationwide. Practical Implications: Findings could be used by private security companies to plan adequate processes of training, professional socialisation and public relations strategies, thus increasing the degree of security guards’ professionalism. In turn, the improved professionalism would contribute greatly to a more positive assessment of security guards by residents. Originality/Value: In Slovenia, this kind of survey was conducted for the first time among the general population, as so far similar surveys have been carried out mainly among the student population.
Objavljeno: 10.04.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (406,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Uživanje ilegalne konoplje pri študentih
Damjan Zupanc, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sem opisal navadno konopljo in marihuano in njene kemične sestavine, kjer izstopa predvsem tetrahidrokanabinol, ki daje rastlini halucinogen učinek. Opisal sem, kako marihuana deluje na človeka, predvsem pri mladih in njen učinek na telo. Marihuana ima učinek sanjarjenja, zato je tako priljubljena pri mladih, da odmislijo realno življenje. Predstavil sem, kakšne so negativne posledice uživanja marihuane, ki se lahko pojavijo že v zgodnjih letih in kako uživanje konoplje zavira razvoj možganov mladih pri katerih je telo še v razvojnem procesu. Posledice se najbolj poznajo pri mladih, ki so še v adolescenci, malo manj pa so v nevarnosti mladi po osemnajstem letu starosti. Predstavljene so tudi predpisane kazni, ki te doletijo, če si zasačen pri uporabi ali preprodaji marihuane. Za raziskovalni del naloge sem uporabil spletno anketo med študenti, ki mi je dala potrebne podatke za odgovore na raziskovalna vprašanja. Zastavil sem si dve raziskovalni vprašanji in dve hipotezi, ki sem ju preveril z ustreznimi statističnimi testi. Pri prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, ali je konoplja najpogostejša ilegalna droga med študenti? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je statistična analiza pokazala, da je marihuana res najpogostejša droga, ki jo študentje uživajo. Pri drugem raziskovalnem vprašanju pa me je zanimalo, ali se študentje ne zavedajo posledic, ki jih povzroči ilegalna konoplja? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj je statistična analiza odgovorov pokazala, da se študentje v večini zavedajo posledic uživanja marihuane. Poudariti je potrebno, da izbor vzorca ni bil verjetnostni, uporabili smo princip snežene kepe, tako se rezultatov ne da brez zadržkov posplošiti na populacijo vseh študentov. V diplomski nalogi sem predstavil tudi opisne statistike po posameznem vprašanju ankete, ki so prikazane v tabelah in grafih.
Ključne besede: diplomske naloge, marihuana, posledice, študenti, konoplja
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 357; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (495,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici