Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava preiskovanje tihotapljenja ljudi s kriminalističnega vidika. V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen termin organizirane kriminalitete, razlike in povezanost med tihotapljenjem ljudi ter trgovino z ljudmi, pravna ureditev tihotapljenja ljudi v Sloveniji, našteti so ključni kriminalistični ukrepi predkazenskega postopka preiskovanja teh specifičnih kaznivih dejanj, t.i. klasični kriminalističnimi ukrepi in prikriti preiskovalni ukrepi, pomen mednarodnega sodelovanja in sodelovanja policije s tožilstvom. V nadaljevanju magistrskega dela je predstavljen empirični del, ki temelji na raziskavi, le-to pa smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki je bila posredovana kriminalistom na državnem in regionalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi. Z raziskavo smo ugotovili, da med kriminalisti zaposlenimi na državnem in regionalnem nivoju, glede mnenja o pomembnosti dejavnikov klasičnih kriminalističnih ukrepov, kot ukrepov za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlik. Ugotovili smo tudi, da med formalno stopnjo izobrazbe kriminalistov in njihovo oceno dejavnika sodelovanja s tožilstvom na podlagi uredbe, ki po mnenju kriminalistov vpliva ali tudi ne vpliva na uspešnost preiskovanja tihotapljenja ljudi, ne obstaja povezanost v populaciji. Potrdili pa smo, da da med kriminalisti zaposlenimi v policiji manj kot 20 let in več kot 20 let, glede mnenja o pomembnosti dejavnika prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, kot ukrepa za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi, v populaciji ni razlike.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, tihotapljenje ljudi, kriminalistično preiskovanje, kriminalistični ukrepi, prikriti preiskovalni ukrepi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1299; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 2796; Prenosov: 779
Celotno besedilo (6,91 MB)

Opis: Namen prispevka: Razprave in objave o vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja ljudi ter njihove morebitne ogroženosti so vedno bolj pogoste, zato je namen prispevka analizirati občutke ogroženosti prebivalcev Občine Škofja Loka zaradi negativnih sprememb v okolju in jih primerjati z občutki prebivalcev Slovenije. Na koncu avtorji na podlagi ugotovitev predlagajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja tako na ravni občine kot tudi države. Metode: Škofjo Loko smo izbrali zaradi neposredne bližine bivanja avtorjev in posledičnega dobrega poznavanja samega kraja in dogajanja v njem. Podatke smo zbrali z anketo med prebivalci Škofje Loke v januarju in februarju 2015. Za preverjanje hipotez o varnosti, obveščenosti, vpliva prebivalca na spremembe v okolju in mnenja o resnih zdravstvenih težavah smo uporabili t-test, za preverjanje občutka ogroženosti in ekološke aktivnosti občanov večkratno regresijo in za preverjanje razlik med spoloma diskriminantno analizo. Dobljene rezultate smo primerjali z dognanji raziskave Slovensko javno mnenje 2011. Ugotovitve: Občani Škofje Loke se počutijo najbolj ogrožene zaradi onesnažene vode in prsti. Občani menijo, da niso dovolj obveščeni glede negativnih sprememb v okolju, vendar se počutijo varne v primeru večje ekološke nesreče. Za razliko od državljanov Slovenije občani Škofje Loke menijo, da imajo določen vpliv na odpravljanje negativnih sprememb v okolju. Nazadnje pa smo ugotovili, da je občane strah negativnih sprememb v okolju, vendar se trenutno ne počutijo ogrožene zaradi njih. Omejitve/uporabnost raziskave Uporabili smo priložnostni vzorec občanov (131), zaradi česar rezultatov ne moremo brez zadržkov posploševati na celotno populacijo občanov občine Škofja Loka, a vendarle nam lahko v določeni meri služijo kot pokazatelji dogajanja. Praktična uporabnost: Čeprav je vzorec priložnostni, je vendarle v določeni meri pokazatelj dogajanja v občini in predstavlja dobro izhodišče za obširnejšo študijo na tem območju, saj bi bilo treba izboljšati ukrepe in obveščanje ljudi o okoljskih dejavnikih ogrožanja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek ponuja uporabna izhodišča za ukrepe v Škofji Loki in nadaljnje raziskovanje občutkov ogroženosti zaradi negativnih sprememb v okolju na lokalni in državni ravni.
Ključne besede: okolje, ekološka kriminaliteta, občutek ogroženost, prebivalci, Škofja Loka
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 1090; Prenosov: 90
Celotno besedilo (414,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Purpose:The aim of this paper is to determine whether male sex work in Slovenia exists, if there are statistically significant differences in sexual orientation between male sex workers in Slovenia and men who do not engage in this type of work, and whether any factors (i.e. sexual orientation, dysfunctional family etc.) exist that can be used as predictive criteria for such behaviour. Design/Methods/Approach:In the first part, we used a descriptive method and in the second an empirical method. We conducted an online survey which included male sex workers and men who do not engage in this type of work. We used descriptive statistics, a chi-square test, and factor and discriminant analyses. The data collected were analysed using the SPSS program. We discussed the research results with some respondents and Dr Iztok Šori, a researcher at the Slovenian Peace Institute – Institute for Contemporary Social and Political Studies. Findings:Male sex work exists in Slovenia. Such workers generally define themselves as homosexual or bisexual. Among male sex workers and men who do not engage in this type of work, there are no significant differences in the socialisation process (in terms of a dysfunctional family background). In most cases, they come from functional families.Research Limitations/Implications:The limitation of our research is the small sample size. It is therefore questionable whether the findings can be generalised from the sample to the entire population.Practical Implications:Male sex work is clearly a part of Slovenian society. This should be taken into consideration while establishing policies and practices in the field of sex workers’ protection and, in particular, with regard to destigmatising sex work in Slovenia.Originality/Value:Dealing with the comparison of male sex workers and men who are not engaged in this type of work, our study is one of the first of its kind in Slovenia. It may be seen as a starting point for future empirical studies that deal only with male sex workers.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1881; Prenosov: 62
Celotno besedilo (393,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...