| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRUKTURA SREDNJEGA ČREVESA VELIKEGA JAMSKEGA PAJKA, (META MENARDI) (LATREILLE 1804) (ARANEAE, TETREAGNATHIDAE), MED PREZIMOVANJEM V NADZOROVANIH RAZMERAH
Nina Brdelak, 2017, master's thesis

Abstract: Raziskovali smo strukturne in ultrastrukturne spremembe celic srednjega črevesa pajka Meta menardi v nadzorovanih razmerah stradanja pozimi, torej v izzvanem prezimovanju, kar je primerljivo naravnem stradanju pozimi, če pajek ne ulovi nobenega plena. Metodologija raziskovanja. Ob pisanju teoretičnega dela magistrske naloge smo si pomagali z ustreznimi članki različnih avtorjev in internetnimi viri. Podatke empiričnega dela za izvedbo magistrske naloge smo pridobili z delom v laboratoriju. Rezultati. Ugotovili smo, da so v epitelu srednjega črevesa prisotne sekrecijske in prebavne celice ter adipociti. Apikalni del epitelnih celic z mikrovili meji na črevesni lumen. Sekrecijske celice vsebujejo številne cimogene granule, prebavne celice pa številne prebavne vakuole. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole pri obeh spolih vsebovale večje količine elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Adipociti so pri obeh spolih vsebovali veliko lipidnih kapelj in zrn glikogena. V sredini prezimovanja so prebavne vakuole pri samcih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot pri samicah, kjer je bilo elektronsko gostega materiala zelo malo (večji del je predstavljal elektronsko svetel material). V adipocitih smo pri obeh spolih opazili porabo glikogena ter lipidov. Pri samcih v prebavnih vakuolah v prebavni celici ob koncu prezimovanja ni bilo elektronsko gostega materiala, v nasprotju s samicami, kjer so še bile prisotne manjše količine elektronsko gostega materiala. Ob koncu prezimovanja so adipociti pri samcih vsebovali več lipidnih kapelj kot adipociti samic; pri samicah so bile posamezne lipidne kaplje v osrednjem delu celic. Ob koncu prezimovanja so bili v sekrecijskih celicah samcev prisotni posamezni avtofagosomi, v prebavni celici pa smo našli avtolizosom. Med prezimovanjem so bili v epitelnih celicah srednjega črevesa prisotni tudi številni sferiti. Njihova zgradba se je med prezimovanjem pri obeh spolih spreminjala. Posamezne plasti materiala so se postopoma porabljale in ob koncu prezimovanja so bili sferiti večinoma prazni. Sklep. Ultrastruktura celic srednjega črevesja se pri pajku Meta menardi pozimi med nadzorovanim stradanjem spreminja. Na začetku prezimovanja so prebavne vakuole v prebavnih celicah pri obeh spolih vsebovale več elektronsko gostega materiala kot ob koncu prezimovanja. Za sekrecijske celice so značilne številne cimogene granule in zrnati endoplazmatski retikulum. V adipocitih so poleg velikega števila zrn glikogena prisotne številne lipidne kaplje, ki so na začetku prezimovanja tesno ena ob drugi in pritiskajo ob jedro. Struktura sferitov se med prezimovanjem spreminja. Ob koncu prezimovanja so pri obeh spolih prisotne avtofagne strukture (avtofagosomi in avtolizosomi). Med spoloma obstajajo manjše razlike v ultrastrukturi celic srednjega črevesa in v uporabi založnih snovi.
Keywords: pajkovci, srednje črevo, prezimovanje, stradanje, ultrastruktura celic prebavila
Published in DKUM: 07.06.2017; Views: 1770; Downloads: 103
.pdf Full text (1,72 MB)

2.
Sladkorna bolezen in hipoglikemija
Nina Brdelak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča. Sladkorna bolezen spremlja človeštvo že tisočletja. Ne gre le za eno bolezen, temveč za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja poškoduje različne telesne organe: oči, avtonomno in periferno živčevje, ledvice, kardiovaskularni sistem in kožo. Zelo pogost akutni zaplet pri zdravljenju sladkorne bolezni pa je hipoglikemija. Zdravstvena vzgoja bolnikov in svojcev je temelj za dobro vodeno sladkorno bolezen brez akutnih zapletov in komplikacij, s tem pa tudi dosežemo večje zadovoljstvo bolnikov. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen, natančneje predstaviti hipoglikemijo, ukrepe ob hipoglikemiji in zdravstveno vzgojo sladkornih bolnikov. Na osnovi študije primera želimo ugotoviti, kako naj bi bolnik s sladkorno boleznijo skrbel za samovodenje in samokontrolo sladkorne bolezni ter preprečevanje hipoglikemije. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke empiričnega dela diplomskega dela smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike, natančneje z intervjujem bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1, ki je zdravljen z insulinom. Intervju je potekal s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Podatke smo pridobili tudi na podlagi bolnikove medicinske dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili potrebe po zdravstveni negi, določili negovalne diagnoze in izdelali načrt zdravstvene nege. Rezultati. Ugotovili smo, da se pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 1 pojavljajo naslednje negovalne diagnoze: neučinkovito obvladovanje terapevstkih predpisov (s strani prehranjevanja); neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje, debelost; spanje, motnje spanja ter nevarnost poškodb. Sklep. Ne glede na to, kateri tip sladkorne bolezni ima bolnik, je najpomembnejše, da se nauči živeti s sladkorno boleznijo, skrbi za zdrav življenjski slog, pozna postopke zdravljenja in zna vzdrževati kakovostno raven življenja.
Keywords: sladkorna bolezen, hipoglikemija, zdravstvena vzgoja, zapleti sladkorne bolezni, zdravljenje, samokontrola.
Published in DKUM: 27.09.2013; Views: 4952; Downloads: 1181
.pdf Full text (873,21 KB)

Search done in 2.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica