Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Coordination among multiple signaling pathways ensures an appropriate immune response, where a signaling pathway may impair or augment another signaling pathway. Here, we report a negative feedback regulation of signaling through the key innate immune mediator MyD88 by inflammasome-activated caspase-1. NLRP3 inflammasome activation impaired agonist- or infection-induced TLR signaling and cytokine production through the proteolytic cleavage of MyD88 by caspase-1. Site-specific mutagenesis was used to identify caspase-1 cleavage site within MyD88 intermediary segment. Different cleavage site location within MyD88 defined the functional consequences of MyD88 cleavage between mouse and human cells. LPS/monosodium urate–induced mouse inflammation model corroborated the physiological role of this mechanism of regulation, that could be reversed by chemical inhibition of NLRP3. While Toll/interleukin-1 receptor (TIR) domain released by MyD88 cleavage additionally contributed to the inhibition of signaling, Waldenström’s macroglobulinemia associated MyD88L265P mutation is able to evade the caspase-1-mediated inhibition of MyD88 signaling through the ability of its TIRL265P domain to recruit full length MyD88 and facilitate signaling. The characterization of this mechanism reveals an additional layer of innate immunity regulation.
Ključne besede: Myeloid differentiation factor 88, Myd88, caspase-1, inflammasomes, regulation, innate immunity, inflammation
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 35
Celotno besedilo (12,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Digitalizacija je ključen dejavnik gospodarskih in socialnih sprememb, ki ima vpliv tako na gospodarstvo in spreminjanje trga kot tudi na način življenja posameznikov. Koncept trgovanja, ki smo ga včasih poznali, se je z razvojem interneta drastično spremenil, saj nam je slednji omogočil, da lahko nakupe danes opravimo kar iz naslonjača. Podjetja so se na takšen način prodaje hitro odzvala, tako da danes skoraj ne najdemo več podjetja, ki ne bi prodaje svojih artiklov omogočal s pomočjo prodajnih platform. Korak naprej so nekatera podjetja naredila tudi v trgovskih centrih s postavitvijo samopostrežnih blagajn, kjer posameznik opravlja nalogo prodajalca, s tem pa prihrani čas, ki bi ga sicer potrošil v čakalni vrsti, prav tako pa mu samopostrežna blagajna nudi več zasebnosti. Amerika je glede uvajanja novih konceptov prodaje v svetu naredila največji korak. Podjetje Amazon je s pomočjo Just walk out tehnologije odprl prvo trgovino z živili, ki stranki ponuja sprehod po nakupih, vse od vstopa v prodajalno, izbire potrebnih izdelkov pa do izstopa iz prodajalne tako, da se ji v tem času ni treba ustaviti na blagajni. V nalogi bomo raziskali, kakšne so potrebne tehnologije, ki omogočajo takšen način trgovanja, spoznali nove koncepte trgovanja in podrobneje preverili, s kakšnimi koncepti se srečujemo v Sloveniji. Pri uveljavitvi novih tehnologij je priporočljivo, da se preveri tudi njihova uporabnost, enostavnost uporabe ter kakšni dejavniki vplivajo na njihovo uporabo. V povezavi med samopostrežnimi blagajnami in kupci se pojavljajo vprašanja njihove uporabnosti. Da se bodo kupci posluževali samopostrežnih blagajn, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kupce je treba animirati in seznaniti z enostavnostjo njene uporabe ter prednostmi, ki jih prinaša uporaba samopostrežnih blagajn. Pri uporabi samopostrežnih blagajn je treba upoštevati posameznika kot kupca. Nekateri kažejo zainteresiranost in dovzetnost uporabe naprednejših tehnologij, drugi pa – bodisi zaradi strahu bodisi zaradi nezanimanja za napredno tehnologijo – interesa ne kažejo. Glavni cilj naloge je s pomočjo ankete in nadaljne statistične raziskave preveriti, kako posamezniki v Sloveniji sprejemajo samopostrežne blagajne v trgovskih centrih oz. natančneje, kakšen vplih imata strah pred IT ter inovativnost pred IT na njeno uporabo.
Ključne besede: trgovanje, pametno trgovanje, novi načini trgovanja, samopostrežne blagajne, sprejemanje tehnologije, TAM
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Prispevek analizira učinkovitost socialnega podjetništva v Sloveniji z dveh vidikov: pravnega in ekonomskega. Pravni vidik analizira pravno ureditev ustanavljanja in delovanja socialnih podjetij, kot je urejena v Zakonu o socialnem podjetništvu, ekonomski vidik pa ekonomske ukrepe, politiko in državne spodbude, namenjene za čim večjo rast in razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji. Čeprav je socialno podjetništvo v tujini postalo pomemben generator regionalnega in lokalnega razvoja, pozitivni učinki socialnega podjetništva v slovenskem prostoru še niso dosegli želene razsežnosti. Avtorici svojo kritiko slovenske ureditve socialnega podjetništva usmerjata predvsem v administrativne ovire za ustanavljanje ali preoblikovanje socialnih podjetij. Kljub pomanjkljivostim pravne ureditve pa ta sama po sebi ne more biti razlog za nizko število socialnih podjetij v Sloveniji. Avtorici ugotavljata, da je problem predvsem v neučinkoviti implementaciji zakona, ki predvideva številne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva, ki so v veliki meri ostali zgolj mrtva črka na papirju. Razlogi so tudi v slabem poznavanju in razumevanju koncepta socialnega podjetništva, nezadostnem sodelovanju med institucijami, odgovornimi za razvoj socialnega podjetništva na državni in regionalni ravni, ter pomanjkanju finančnih mehanizmov za financiranje naložb v socialna podjetja.
Ključne besede: Slovenija, podjetja, socialno podjetništvo, pravna ureditev, učinkovitost, razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1252; Prenosov: 140
Celotno besedilo (354,08 KB)

Opis: Eden izmed razlogov, ki sili podjetje k rasti je rast obstoječih in pojav novih kKonkurenčnih podjetij.ca ki se pojavlja na trgu, na katerem deluje podjetje, sili le-to k rasti. Saj ima Rastoča podjetja imajo za cilj ohranjati oziroma povečevati velikost svojega vsako podjetje cilj, da bi pridobilo kar se da velik tržngai deleža, dobička itd. Podjetje prične uradno delovati z vpisomn v sodni register. Podjetja nato strmijo k njihovem Nato se prične njihova pot razvojau in rasti. To lahko dosegajo na vrsto različneih načineov. Eden izmed njih je rast s pomočjo nakupa in prodaje franšize. Franžizing je smiselno proučevati s strani Pri takšnem načinu poslovanja nastopata dve osebi, franšizodajalcaec inter franšizojemaleca. Franšizing je sistem marketinga blaga in/ali storitve ter/ali tehnologije, ki je zasnovana na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno ter finančno ločenimi in neodvisnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji (dajalci in jemalci franšiz), pri katerem franšizor svojim franšizijem daje pravico ter odgovornost, da poslujejo po franšizorjevem konceptu (GEA College, 2000, str. 50).Pri takšnem poslovanju gre v bistvu za nakup in prodajo intelektualne lastnine. Franšizodajalec je oseba, ki ustanovi franšizno mrežo. Franšizojemalec pa je samostojna pravna oseba, s katero franšizodajalec sklene franšizno pogobo. Ta mu dovoljuje da posluje v imenu in za račun franšizodajalca. Franšizojemalec se odloči za takšen način poslovanja zaradi večih razlogov. Eden je ta,, saj vstopai v svet podjetnišktvao pot, z že prepoznavno blagovno znamko, s tem pa zmanjša tveganje za neuspeh. Franšizodajalcuecu pa takšen način poslovanjato omogoča širitev na domačem kot tudi na tujihem trgihu, z minimalnoim vloženim kapitalom. Zavezuje ju pogodba, katera določa obveznosti tako franšizodajalca kot franšizojemalca. Franšizodajalec mora tako ponujati franšizojemalcu pomoč, pri nabavi, marketingu, oglaševanju itd., franšizojemalec pa mora upoštevati navodila in strategije, ki mu jih zastavi franšizodajalec. Diplomska naloga sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela. Prvotno bomo v diplomski nalogiV prvem delu predstavljamo problematikopredstavili rasti podjetja, opredelljujemo ili na kakšne možne načine lahko podjetje rastie, pojasnjujemoin kaj v bistvu je rast in razvoj, ter dejavnike, kikaj vplivajo na njuo. Nadalje se bomo poglobilipredstavljamo v franšizni sistem. OpredeljujemoPredstavili bomo nekaj definicij franšizinga, zapisali nekaj o sami zgodovinoi franšizinga v svetu, Evropi ter Sloveniji. Opisali smo nekatererazne oblike franšizinih sistemov, opredelili prednosti in slabosti franšizing, ter podrobneje predstavilispoznali franšizno pogodbo. V praktičnem delu bomo nato predstaviliprikazujemo franšizni sistem v podjetju X. Prvotno ga bomo na kratko predstavili. Na pPraktičnem primeruo podjetja Tomas sport II smobomo prikazali kako izgleda franšiznoa pogodboa, na primeru podjetja Tomas sport II. Nazadnje pa predstavili kako se je podjetje razvijalo s pomočjo franšizinga, ter pogoje delovanja franšiznega sistema na izbranem primeru
Ključne besede: Rast podjetja, Franšizing, Franšizojemalec, Franšizodajalec, Franšizij, Franšizor.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2017; Ogledov: 1194; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,18 MB)

Ključne besede: kadrovska služba, kadrovska funkcija, kadrovska politika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1621; Prenosov: 42