Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo. Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Ključne besede: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V svetu športa je nenehno izobraževanje pri trenerskem poklicu neizbežno, saj le tako ti kot strokovni delavec in tvoja ekipa neprestano napredujeta in ne zaostajata za konkurenco. Ne glede na raven športnega udejstvovanja, si lahko s pregledom aktualnih znanstvenih raziskav pridobimo nova znanja. Predstavili smo mnoga spoznanja iz strokovnih del, ki so privedla do korenitih sprememb v nogometni igri. Z neučinkovitostjo strelov z razdalje se je temu prilagodil slog nogometne igre (Harper, 2021) . Čeprav se je povišala intenziteta obremenitev v zadnjih letih (Bush, Barnes, Archer, Hogg, & Bradleya, 2015) se je zmanjšalo število poškodb (Henriques, 2018) . Moč je opaziti višji odstotek natančnosti podaj (McKenna, 2017) , zmanjšal se je čas nogometaša na žogi (igralec je med igro 98,8 % časa brez žoge (Di Salvo, 2007) in mnogo več. Potrebno je poudariti, da obstaja nepredstavljivo velik razkorak med neprofesionalno in profesionalno ravnjo, ne zgolj s finančnega vidika, ampak tudi med količino in dostopnostjo informacij o lastnih igralcih, medsebojni primerjavi ekip, zunanjih dejavnikih, nogometnem tržišču in navijačih, vendar izhodišča in spoznanja lahko delno uporabimo tudi na amaterskem nivoju. Naloga je predstavljena iz analitičnega in statističnega razmišljanje na karseda zanimiv in praktičen način. Dandanes se v nogometnem svetu popolnoma nič ne prepušča golemu naključju.
Ključne besede: nogomet, šport, baza podatkov, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 530; Prenosov: 22
Celotno besedilo (973,89 KB)

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je nekaj, brez česar si življenja v 21. stoletju enostavno več ne moremo predstavljati. Tako kot smo z IKT obkroženi odrasli in najstniki, nikakor ne moremo zanikati dejstva, da je tudi velik del življenja malčkov in otrok. Z IKT se otroci srečujejo zelo zgodaj, najpogosteje v obliki gledanja risank na televiziji. Dokaj hitro začnejo posegati tudi po telefonih, tablicah itn., saj te naprave izredno pritegnejo njihovo pozornost. Tako otroci že od malih nog odraščajo z IKT. In prav zato menimo, da je IKT del otrokovega vsakdana, ki se ga mora vzgojiteljica dobro zavedati ter tudi sama stopiti v korak s časom in IKT uporabiti oz. uvesti v vrtčevsko okolje. Vendar tako, da bo uporaba varna, prijetna ter poučna. Ker se zavedamo pomembnosti uporabe IKT v predšolskem obdobju, smo se odločili raziskati uporabo IKT v vrtcih. V diplomskem delu se bomo tako najprej osredotočili na opredelitev pojma IKT, pomena, kaj IKT sploh je, ter kako je ta hitro spreminjajoča se tehnologija preobrazila družbo ter se zasidrala v vsa področja človekovega življenja. Zanima nas predvsem, katere vrste IKT so primerne za uporabo v predšolskem obdobju, kakšni so vplivi uporabe le-te na predšolske otroke ter kakšne prednosti, slabosti in nevarnosti so prisotne. Zanimalo nas bo, kakšne so možnosti uporabe IKT kot didaktičnega sredstva, ki pri otroku spodbuja zanimanje in s tem bolj učinkovito učenje, razumevanje in spoznavanje ter višji nivo znanja. Mnenja smo, da so digitalne kompetence strokovnega delavca v sodobnih vrtcih ključne. Kot primer mogoče didaktične uporabe IKT bomo v teoretičnem delu predstavili didaktičnega robotka in nakazali možnosti vključevanja le-tega v delo v vrtcu. Želimo ugotoviti, kakšni so odzivi otrok nanj ter kakšni so odzivi in mnenja vzgojiteljic o možni uporabi didaktičnih robotkov pri nadaljnjem delu z otroki.
Ključne besede: Vrtec, otroci, IKT, vključevanje IKT, didaktični robotki
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 921; Prenosov: 177
Celotno besedilo (5,57 MB)

Opis: Glavni namen magistrskega dela je raziskati potek poučevanja tujega jezika (TJ) na daljavo in v razredu v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole (OŠ). V teoretičnem delu smo opredelili prednosti in sodobne pristope poučevanja v razredu, vezane na poučevanje TJ na nižji stopnji osnovne šole. Predstavili smo tudi prednosti in vrste poučevanja na daljavo, nato pa smo se osredotočili na poučevanje TJ na daljavo v 1. VIO. Navedli smo digitalne kompetence učitelja, ki poučuje TJ v 1. VIO in predstavili dosedanje raziskave, ki se nanašajo na poučevanje TJ na daljavo na nižji stopnji osnovne šole. V empiričnem delu smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika primerjali poučevanje TJ na daljavo in v razredu v 1. VIO na vzorcu 119 učiteljev tujega jezika (TJ) ter razrednega pouka (RP) z opravljenim izobraževanjem iz poučevanja TJ v otroštvu. Zanimale so nas razlike v odgovorih glede na izobrazbo, delovno dobo učiteljev in glede na regijo, v kateri poučujejo. Rezultati kažejo, da učitelji ocenjujejo kakovost pouka TJ v razredu bolje kot na daljavo. Med učitelji obstajajo statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe nekaterih pristopov pri poučevanju TJ v razredu in na daljavo ter v vključevanju nekaterih učnih vsebin v pouk TJ na daljavo glede na regijo, v kateri poučujejo. Ugotovili smo tudi, da v času poučevanja TJ na daljavo učitelji realizirajo manj učnih ciljev in redkeje vključujejo pesmi, zgodbe, dramatizacijo, didaktične igre ... v primerjavi s poukom v razredu.
Ključne besede: poučevanje v razredu, poučevanje na daljavo, tuji jezik, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,86 MB)