| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ DRUŽINSKEGA PRAVA - OD ODZ DO DRUŽINSKEGA ZAKONIKA
Maja Brajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.
Ključne besede: Družina, otrok, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, enakopravnost, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1579; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (766,79 KB)

3.
Revizijska komisija in notranji revizor, ter njuno medsebojno razmerje po noveli zgd-1i
Lucija Brajnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za preiskovanje in ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, podatkov in metod. Revizija se deli preko različnih kriterijev, vendar smo se v tej nalogi osredotočili le na notranjo revizijo (izvajalski vidik). Nekoč je bilo notranje revidiranje le revidiranje skladnosti s predpisi, pozneje pa se je razširilo tudi na neračunovodska področja. V današnjem času se vloga notranjih revizorjev še vedno spreminja, vendar pa se vse bolj poudarja njihova svetovalna vloga. Notranje revidiranje je neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil in nasvetov. Organizacijo vseskozi usmerja k boljšemu poslovanju in ji pomaga pri uresničevanju njenih ciljev. Najsplošnejša opredelitev revizijske komisije pravi, da je revizijska komisija kot odbor oziroma organ, ustanovljen s strani upravnega odbora z namenom nadzora nad računovodskim poročanjem družbe in revizije računovodskih izkazov. V letu 2015 se je spremenil oziroma dopolnil zakon ZGD-1I. Ena izmed glavnih sprememb, ki se tiče notranje revizije in revizijske komisije je njuno medsebojno sodelovanje, ki je določeno z 281.a členom.
Ključne besede: Revizija, notranja revizija, revizijska komisija, ZGD-1I
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 711; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1012,03 KB)

4.
Analiza spletne trgovine mehanizacije miler d.o.o., preko odprtokodne spletne platforme nopcommerce
Lucija Brajnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetja vse pogosteje uporabljajo računalniško in internetno tehnologijo za lažje poslovanje. Internet v sodobnem svetu ponuja ogromno priložnosti podjetjem za uspešno vodenje poslovanja. E-poslovanje vključuje široko paleto elektronskih dejavnosti, v katerih lahko podjetje sodeluje. Spletna trgovina omogoča nakup in prodajo blaga ali storitev prek interneta in je bistvena za sodobna podjetja. Z naraščajočo priljubljenostjo spletne trgovine v današnjem svetu se morajo podjetja naučiti strategij za privabljanje in zadrževanje spletnih kupcev na svoji spletni strani. Prav tako morajo prilagoditi svoje spletne strani, da se prilagodijo potrebam svojih strank. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali, kaj so spletna mesta, njihov nastanek, arhitekturo ter vrste spletnih mest ter trende, ki so zaznamovali leto 2020. Razložili smo tudi, kaj so spletne trgovine, njihovo zgodovino, vrste ter njihove prednosti in slabosti. Dotaknili smo se različnih vrst platform za izdelavo spletnih trgovin in se v naslednjem poglavju osredotočili na samo platformo nopCommerce, na kateri temelji spletna trgovina Mehanizacije Miler. V analitičnem delu magistrske naloge je predstavljeno podjetje Mehanizacija Miler d.o.o. Analizirali smo njihovo spletno trgovino z vidika uporabniške izkušnje ter predstavili izgled zaledja platforme nopCommerce.
Ključne besede: Spletna mesta, spletna trgovina, platforma nopCommerce, Mehanizacija Miler.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Kalitev semen nekaterih trav in metuljnic glede na čas namočenosti v goveji gnojevki in njeno koncentracijo
Rok Brajnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 v kalilni komori izvajali kalilni poskus s semeni trave (mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.)) in metuljnice (bele detelje (Trifolium repens L.)). Namen je bil proučiti, kako različne koncentracije goveje gnojevke (100 %, 50 %, 25 %) in čas namočenosti (14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) vplivajo na njihovo kalitev. Semena obeh rastlinskih vrst so z daljšanjem obdobja namočenosti izgubljala kalivost. Pri parametrih MGT-, FDG- in LDG-vrednosti skozi daljšanje obdobja namočenosti naraščajo, vendar pri teh nižje vrednosti pomenijo hitrejšo kalitev semen oziroma hitrejši začetek in zaključek kalitve. Bela detelja je najhitreje kalila v nerazredčeni gnojevki, mnogocvetna ljuljka pa v obeh razredčenih gnojevkah. S podaljševanjem časa namočenosti je končna kalivost semen pri mnogocvetni ljuljki najbolj upadala v nerazredčeni gnojevki, pri beli detelji pa je koncentracija gnojevke skozi čas namočenosti na kalitev semen delovala različno. Po 84 dneh namočenosti je seme bele detelje popolnoma izgubilo kalivost, seme mnogocvetne ljuljke pa je v istem časovnem obdobju obdržalo višjo končno kalivost kot bela detelja.
Ključne besede: kalitev semena / goveja gnojevka / bela detelja / mnogocvetna ljuljka
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 672; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici