1. Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence : GEM Slovenija 2024Karin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Polona Tominc, Matej Rus, 2025 Opis: Raziskava GEM ponuja poglobljeno analizo različnih družbenih, kulturnih, političnih in ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško okolje in podjetniško aktivnost, ter predstavlja celovit okvir za razumevanje nacionalnih podjetniških razmer. Ti dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju podjetniških ambicij posameznikov in uspešnosti ustanavljanja ter delovanja podjetij. Raziskava s tem zagotavlja neprimerljiv vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti ter presega informacije, ki so na voljo v drugih statističnih virih. Raziskava namreč vključuje tudi odnos posameznikov in družbe do podjetništva ter želje in usposobljenost ljudi za podjetništvo, v vseh fazah podjetniškega procesa. S proučevanjem teh vidikov v različnih državah, GEM ugotavlja ključna gonila in ovire za podjetništvo, kar omogoča razvoj uspešnega podpornega ekosistema. Tokratna izdaja se med drugim osredotoča na digitalizacijo in umetno inteligenco ter njun vpliv na podjetništvo. Poudarek je na izzivih in priložnostih, ki jih prinašata digitalizacija in UI, ter na tem, kako lahko podjetja te trende izkoristijo za rast in razvoj.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, podjetniška politika, trajnostno poslovanje, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (24,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Entrepreneurship at the Advancement of Digitalization and Artificial Intelligence : GEM Slovenia 2024, Executive SummaryKarin Širec, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Polona Tominc, 2025, izvleček Ključne besede: Global Entrepreneurship Monitor, entrepreneurship, early-stage entrepreneurial activity, economic development, entrepreneurship ecosystem, entrepreneurship policy, sustainable business, digitalization, artificial intelligence
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (9,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz : Slovenski podjetniški observatorij 2024Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Dijana Močnik, 2025 Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Impact of entrepreneurship activity sustainable developmentIvona Huđek, Barbara Bradač Hojnik, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Sustainable development considers the development that achieves the present economic goals, without obstructing the future development in a sense of satisfying the needs of society and endangering the environment. Recently, the entrepreneurship phenomenon has been widely recognized as an important path towards sustainable development, positively contributing to the development of society. Thus, in the paper, the empirical evidence on linkages between entrepreneurial activity indicators and social development goals is provided. To examine the linkages, the data from the Global Entrepreneurship Monitor and Sustainable Development Goals Index were used. The empirical results suggest that entrepreneurship represents an important factor for fostering sustainability, particularly in opportunity-driven and innovative entrepreneurial activities. The results show, that both of them have a positive impact on sustainable development, while the necessity-driven entrepreneurial activity negatively affects sustainable development. This could be explained by the fact that necessity entrepreneurs are not likely to become the entrepreneurs to implement a promising business opportunity, but rather to earn an income. To achieve the sustainable development goals as well as entrepreneurship should become the national priority by introducing new policies and measures, that is, making the conditions, through which entrepreneurship could achieve positive contributions to the development of the society.
Ključne besede: sustainable development, opportunity-driven entrepreneurial activity, innovative entrepreneurial activity, necessity-driven entrepreneurial activity, Sustainable Development Goals Index
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (474,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Social impact, innovations, and market activity of social enterprises : comparison of European countriesBarbara Bradač Hojnik, Katja Crnogaj, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of this article is to provide an insight into the specifics of social entrepreneurship in different business environments. The article, therefore, examines selected characteristics of social enterprises, namely social value, innovations, and market activities. In addition, differences in the start-up and operational phases of social enterprises were measured. Social enterprises must operate in a specific business context, which essentially hinders or promotes social entrepreneurship. As culture differs between north-western and south-eastern Europe, it is important to examine the differences in social entrepreneurship between these two groups of countries. To analyze the proposed characteristics, we used the latest data from the Global Entrepreneurship Monitor special report on social entrepreneurship. The results indicate that there exist differences in social impact measurement between observed groups of countries. Additionally, we confirmed differences between the observed groups of countries in terms of innovations and market activity of social enterprises in the operational phase. Our results also suggest that social entrepreneurship is more developed in north-western European countries than in south-eastern ones, with some elements in the north-western countries being more noticeable in the operational phase compared to the start-up phase.
Ključne besede: social entrepreneurship, social value creation, innovations, market activity, Global Entrepreneurship Monitor, GEM
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (301,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Overview of social entrepreneurship development in SloveniaBarbara Bradač Hojnik, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the article is to analyze public policies of social entrepreneurship in Slovenia and their developmental phases, the characteristics of social economy organizations, and to assess the framework conditions for social entrepreneurship by social enterprises. Since social entrepreneurship follows mainly social objectives, it needs the support of the ecosystem to develop properly. The EU allows the Member States to regulate social entrepreneurship itself, so Slovenia has formalized the social entrepreneurship domain through national-level legislation. In the article, a combination of quantitative and qualitative methods is applied, using primary data on social enterprises and a case study approach. The results of the analysis of social economy organizations in Slovenia indicate that the formal status of social enterprises covers a wide range of organizations and their share is low in the national context. The analysis of the case study organizations indicates that the legislation is considered as the main factor hindering the development of social entrepreneurship. Moreover, their assessment of public policies is rather judgmental and disapproving. In general, the results reveal that although the area of social entrepreneurship in Slovenia is developing, a vision and long-term strategy is still lacking and the implementation of supportive environment incentives is insufficient.
Ključne besede: social entrepreneurship, public policies, social economy, case studies, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (497,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. ANALIZA INTEGRACIJE ESG KONCEPTOV V POSLOVANJE IZBRANIH PODJETIJTim Krajnc, Barbara Bradač Hojnik, 2024, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Koncept ESG (Environmental, Social, Governance) se je razvil kot odgovor na potrebo po celovitem pristopu k merjenju in vrednotenju trajnostnega poslovanja podjetij, osredotoča pa se na tri ključne stebre: okoljski vpliv (Environmental), odnos do družbe (Social) ter korporativno upravljanje (Governance). Ta pristop omogoča širše razumevanje uspešnosti podjetij, ki presega zgolj finančne kazalnike. Na globalni ravni je ESG postal osrednji element sodobnega poslovanja in pomemben dejavnik pri odločanju vseh deležnikov. ESG prakse danes ne predstavljajo več zgolj moralne ali etične odgovornosti, ampak so postale bistvena sestavina dolgoročne konkurenčnosti podjetij.
Trgovinska industrija kot eden najpomembnejših sektorjev svetovnega gospodarstva igra ključno vlogo v distribuciji blaga in storitev ter vpliva na vsakodnevno življenje potrošnikov. Z globalizacijo in digitalizacijo je industrija doživela številne spremembe, ki so povečale pritisk na podjetja, da sprejmejo trajnostne prakse in vključijo ESG koncepte v svoje poslovanje. Kljub naraščajoči pomembnosti ESG pa njihova integracija ostaja izziv, saj so koncepti relativno novi in dinamični, manjkajo pa enotni standardi za njihovo implementacijo in poročanje.
To magistrsko delo najprej predstavi področje ESG in posamezne vidike okoljskih, družbenih ter upravljavskih dejavnikov, obenem pa pojasnjuje povezavo med ESG in trajnostnim poslovanjem ter osvetli globalne trende, priložnosti, izzive in zakonodajni okvir ESG v Sloveniji in Evropi. V empiričnem delu se osredotočamo na analizo implementacije ESG konceptov v dveh podjetjih iz trgovinske industrije, Spar Slovenija in Lidl Slovenija. Na podlagi trajnostnih poročil analiziramo obstoječe ESG prakse teh podjetij, ki ju ločeno predstavimo po posameznih komponentah ESG, identificiranih v teoretičnem delu.
Sledi primerjalna analiza med podjetjema po posameznih komponentah in dejavnikih ESG. Na podlagi ugotovitev in analize vrzeli v trenutnih praksah smo oblikovali priporočila ter identificirali priložnosti za izboljšave, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu razvoju ESG strategij v obeh podjetjih.
Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Ključne besede: Ključne besede: ESG, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, trajnostna poročila.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,16 MB) |
8. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, diplomsko delo Opis: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Ključne besede: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,95 MB) |
9. Analiza krožnega gospodarstva na primeru podjetja Ekstera d.o.o.Katarina Hirtl, 2024, diplomsko delo Opis: Linearna ekonomija temelji na potratnem ciklu "vzemi – izdelaj – odstrani". To pomeni, da se pridobijo potrebni viri, izdelajo izdelki za prodajo in ustvarjanje dobička, nato pa se odstranijo vsi nepotrebni elementi – vključno s proizvodom, ko doseže konec svoje življenjske dobe. Ta model je dolgoročno nevzdržen, zato je prehod na krožno gospodarstvo nujno potreben. V krožnem gospodarstvu pa so izdelki zasnovani za enostavno recikliranje, ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje in spodbuja nove poslovne priložnosti.
Vpeljava krožnega gospodarstva prinaša podjetjem številne družbene, ekonomske in okoljske koristi. Kljub temu se pri uvajanju tega modela srečujejo z različnimi ovirami, kot so kulturne, tržne, tehnološke in regulativne ovire. Primer podjetja, ki je uspešno vpeljalo krožni model, je podjetje Ekstera d.o.o. Eden od rezultatov tega pristopa je razvoj novega izdelka – briketa Ni 60, ki ga izdelujejo iz odpadnega odbrusa nikljevih zlitin, ki je pred tem veljal za odpadek. S tem so bistveno zmanjšali okoljski vpliv, saj odpadki ne končajo na deponijah.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, linearno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,53 MB) |
10. Odnos do podjetništva med mladimiJulija Stajnko, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem času, podjetništvo in podjetnost igrata ključno vlogo pri gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, še posebej med mladimi. Podjetništvo mladih je pomemben dejavnik za spodbujanje zaposlovanja, saj mladi podjetniki v gospodarski svet prinašajo inovacije in sveže ideje. Mladi se čedalje bolj odločajo za podjetniško pot, saj jim le-ta omogoča bolj fleksibilno obliko zaposlitve. Ko govorimo o podjetništvu mladih, se dotikamo tudi vključujočega podjetništva, ki poudarja enake možnosti za vse ne glede na socialno in ekonomsko ozadje ter spodbuja raznolikost v podjetniškem svetu. Odnos mladih do podjetništva in podjetnosti se skozi leta v Sloveniji izboljšuje v pozitivno smer, saj podjetništvo nasploh postaja vse bolj cenjeno. Gre za posledico prizadevanj politik in organizacij, ki ustvarjajo podporna okolja za razvoj mladih podjetnikov. V diplomskem delu smo predstavili teoretične vidike podjetništva, podjetnosti in podjetništva mladih na osnovi do sedaj zbranih podatkov iz raziskav, kot sta npr. raziskava Globalni podjetniški monitor in Mladina. V aplikativnem delu smo analizirali podatke raziskave Mladina 2020 in rezultate splošne populacije mladih v Sloveniji primerjali z rezultati raziskave izvedene med študenti Ekonomsko-poslovne fakultete. Rezultati so pokazali, da so študentje z znanjem ekonomskih in poslovnih ved bolj podjetni oz. nagnjeni k podjetnosti kot mladi v Sloveniji. V splošnem lahko trdimo, da so nasploh mladi v Sloveniji pripravljeni sprejeti tveganje, ki ga s seboj prinaša podjetniško življenje in imajo pozitiven odnos do podjetništva.
Ključne besede: Podjetništvo, podjetnost, podjetništvo mladih, odnos do podjetništva in podjetnosti med mladimi, vključujoče podjetništvo mladih
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,30 MB) |
