| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Ključne besede: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2443; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (815,42 KB)

42.
Učinkovitost sol-gel modificirane UF membrane za odstranjevanje ionov težkih kovin
Tara Bračko, 2016, magistrsko delo

Opis: Ultrafiltracija in nanofiltracija sta v zadnjem času tema številnih raziskav spreminjanja funkcionalnosti membran za selektivno odstranjevanje ionov težkih kovin predvsem zaradi zaostrovanja mejnih dovoljenih koncentracij za direktne izpuste odpadnih voda v okolje. Nameni raziskave so bili površinska modifikacija UF PVDF-4 membrane s sol-gel funkcionaliziranimi nanodelci, testiranje različnih izvedbenih tehnik površinskega nanosa ter primerjava učinkovitosti zadrževanja Pb2+ ionov iz modelne raztopine z modificirano UF membrano v primerjavi z nemodificirano UF in izbrano NF membrano. Testirana je bila tudi učinkovitost čiščenja membran ter preverjanje njihove stabilnosti z dolgotrajno filtracijo (7h). Karakterizacija sol-gel nanosov in membran je bila izvedena s ciljno izbranimi analiznimi metodami (BET; TEM; FT-IR; permeabilnost; NMWCO). Vrednotenje učinka zadrževanja Pb2+ ionov z uporabljenimi membranami se je izvedlo posredno z uporabo AAS analize. Rezultati so pokazali, da je naprševanje najprimernejša izvedbena tehnika površinske modifikacije membran z delci, sintetiziranimi pri pogojih TEOS:MPTMS=1:2, 50 °C. Tako modificirana membrana pri najprimernejšem delovnem tlaku 8 bar omogoča zadrževanje Pb2+ ionov do 88,2%, kar je do 20,5% več v primerjavi z izbrano NF membrano pri 20 bar. Kot najbolj učinkovito čistilno sredstvo se je izkazala raztopina citronske kisline.
Ključne besede: 3-merkaptopropil trimetoksisilan, čiščenje membran, funkcionalizacija nanodelcev, nanofiltracija, površinska modifikacija membran, SiO2 nanodelci, ultrafiltracija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2156; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

43.
OTROŠKA IGRIŠČA V SLOVENSKIH GORICAH
Tadeja Bračko, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Otroška igrišča v Slovenskih goricah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za telesni in motorični razvoj otroka; vrtec, kot gibalno-izkušenjsko bogato okolje; gibalno igro in igrišče v vrtcu. Prav tako smo pregledali dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo vprašalnika. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli pet različnih vrtcev v Slovenskih goricah. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika). Namen diplomske naloge je bil, da na podlagi raziskave ugotovimo, ali vsi obravnavani vrtci izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani v Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca(2000). Ugotovili smo, da vsi vrtci nimajo dovolj igralnih površin, da so igrala na otroških igriščih primerno razporejena in da so vhodi na otroška igrišča primerni. Prav tako smo ugotovili, da so otroška igrala redno pregledana in vzdrževana. Na koncu diplomske naloge smo predlagali ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju stanja na raziskovanem področju in ugotovili, na kakšen način bi lahko še izboljšali raziskavo.
Ključne besede: gibanje, vrtec, otroška igrišča, razvoj otrok
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 982; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1023,49 KB)

44.
Bračkovi na potovanju : enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Davor Bračko, 2012

Opis: Bračkovi na potovanju; enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Ključne besede: Malezija, Indonezija, Nepal, Indija, Šrilanka, Singapur, Avstralija, Filipini, Kitajska, Tokio, New York, Kolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija, Brazilija, potopisi
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1324; Prenosov: 75
URL Povezava na celotno besedilo

45.
46.
Pogostost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji
Petra Jesenek Bračko, Karmen Kolnik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljen kratek pregled vključevanja in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Izhodišča in nameni analiziranih raziskav niso bili enotni, zato smo v prispevku predstavili izbrane pomembnejše rezultate, ki procesno kažejo stanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije. Predstavljeni so tudi pomembnejši projekti, ki so od leta 1994 dalje vplivali na uvajanje tehnologije v sam vzgojno-izobraževalni proces ter digitalno opismenjevali tako učitelje kot učence. Osrednji del članka je namenjen predstavitvi rezultatov v letu 2010 izvedene raziskave o opremljenosti geografskih učilnic in rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije. V raziskavi so analizirana mnenja učiteljev geografije o pogostosti uporabe le-te pri pripravi in izvedbi pouka geografije. Anketirani so razmišljali o vzrokih in lastni usposobljenosti za njeno uporabo ter vrstah usposabljanj, ki so jih bili deležni.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, geografija, učitelji, opremljenost, uporaba
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1710; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (148,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

47.
Matematični model rezultatov analiz v higienski papirni industriji
Petra Bračko, 2015, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je popis delovanja procesa na papirnem stroju 6 za različne vrste papirja, ki jih na tem stroju izdelujemo in pripadajoče nastavitve na stroju. Nastavitve papirnega stroja vplivajo na kvaliteto papirja, kar smo ugotovili s pripadajočimi analizami v procesu in analizami izdelanega papirja. Rezultati kažejo, da je pri višji porabi energije višja stopnja mletja papirja kot pri nižji porabi energije. Ugotovili smo, da z uporabo kvalitetnejšega surovinskega vnosa porabimo manj energije. Izdelan papir na papirnem stroju 6 smo spremljali še naprej v nadaljnjih fazah proizvodnje pri predelavi na 10. liniji. Tudi pri izdelavi končnih izdelkov na 10. liniji smo popisali nastavitve na stroju in opravili pripadajoče analize končnih izdelkov. Rezultati analiz kažejo, da je kvaliteta končnega izdelka odvisna od različnih nastavitev na stroju, saj če zmanjšamo pritisk mikro makro valjev toaletna papir postane nekompakten in ni primeren za prodajo. Zato je pomembno, da najdemo optimalne nastavitve na stroju, ki omogočajo nemoten proces predelave toaletnega papirja.
Ključne besede: kvaliteta, nastavitev stroja, surovine, mletje, toaletni papir
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1592; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

48.
Primeri statističnih vaj v biodiverziteti
Špela Bračko, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je izdelava uporabnih vaj za dijake in študente iz biotske raznovrstnosti oz. biodiverzitete. Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in pestrost ekosistemov nekega območja. Vse skupaj povezuje statistično ozadje. Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci, vzorčenje in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike. Prav tako se v vajah pojavi sklepna statistika, ki razvija metode statističnega sklepanja. Podatke za obdelavo populacij in vzorcev, sem pridobila iz knjig, interneta, strokovnih člankov … Glavni namen vaj je prikaz priprave podatkov, obdelava podatkov in predstavljanje rezultatov. V nalogi se prepletajo matematične vsebine, in sicer kombinatorika, verjetnost, verjetnostni račun, opisna ter sklepna statistika … z vsebinami iz biotske raznovrstnosti. Pri nekaterih vajah sem vključila tudi računalniška znanja.
Ključne besede: biodiverziteta, statistika, populacija, vzorec, verjetnost
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 1816; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

49.
50.
Jesensko-zimska gnezditev krokarja Corvus corax v Mariboru
Franc Bračko, Franc Janžekovič, 1996, strokovni članek

Opis: Južno pobočje Meljskega Hriba oblikuje podorna lapornata in delno s termofilnim grmovjem poraščena stena. Markantna stena leži na SV delu Maribora tik nad reko Dravo in je od leta 1992 tudi zavarovana kot naravni rezervat. Nadmorska višina Meljskega Hriba je nekaj prek 300 m. Dne 29. 10. 1995 smo opazovali par krokarjev pri spletanju gnezda na eni izmed polic v steni Meljskega Hriba, dne 23. 12. 1995 so bili v gnezdu štirje operjeni mladiči. Gnezdo smo dnevno nadzorovali do 1. 1. 1996, ko se je speljal prvi mladič, 7. 1. pa je gnezdo zapustil zadnji. Krokar se je prehranjeval in prinašal hrano mladičem iz okrog 1000 m oddaljenega odprtega mariborskega smetišča komunalnih odpadkov. Par se je v času gnezdenja tudi v celoti golil. Dne 10. 2. 1996 se je par krokarjev znova območno spreletaval, 9. 3. pa je samica sedela na gnezdu. Toda 23. 3. 1996 je bilo gnezdo prazno in zapuščeno. Gnezdišče sta krokarja občasno obiskovala tudi v aprilu in maju. V Sloveniji je krokar dokaj pogost gnezdilec, ki naseljuje predvsem gorate predele Julijskih Alp, Trnovski gozd, Kočevsko, Posavje in Pohorje. Njegov populacijski trend raste, slovenska populacija pa je ocenjena na 1000-1500 parov. Sredi tega stoletja je bil krokar tudi v Sloveniji zelo redek ptič. Njegovo število je pričelo naglo naraščati v 60. in 70. letih. Neobičajna jesensko-zimska gnezditev krokarjev je potekala v izjemno ostri zimi z veliko količino padavin, od 30-50 cm snega in z nočnimi temperaturami do -15 stopinj C. Nenavadna gnezditev v zelo ostrih vremenskih razmerah, toda ob ugodnih virih prehranjevanja (bližina smetišča), kaže na izjemno prilagodljivost vrste. To je doslej prvi znani podatek o gnezdenju krokarja v Mariboru
Ključne besede: ornitologija, ptiči, krokar
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1939; Prenosov: 62
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici