Search the digital library catalog

Abstract: Uvod Razumevanje samega pomena človekovega dostojanstva je v zdravstveni negi izredno pomembno. Gre tako za potrebo in pravico, ki bi morala biti spoštovana, kar se neposredno kaže v samih odnosih profesionalcev znotraj stroke zdravstvene nege do stanovalcev. Kljub temu se v praksi ta osnovna človekova vrednota lahko pogostokrat krši. Starostniki, ki živijo v socialno varstvenih zavodih, so dnevno izpostavljeni različnim situacijam, ki predstavljajo potencialno grožnjo dostojanstva. Metode Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja, kjer smo s pomočjo ankete ugotavljali ali diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, zdravstveni tehniki in bolničarji pri delu s starostniki v socialno varstvenih zavodih spoštujejo njihovo telesno in osebnostno dostojanstvo. Anketiranje je potekalo med zaposlenimi v šestih socialno varstvenih zavodih iste organizacije v Avstriji, pokrajina Štajerska. Gre za neslučajnostni namenski vzorec, ki je vključeval 105 anketirancev. Rezultati Nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z daljšo in krajšo delovno dobo glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Glede na rezultate je razvidno, da ga izvajajo oboji v skoraj enaki meri. Prav tako nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Tako zaposleni z nižjo, kakor zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe, se strinjajo ter izvajajo intervencije za zagotavljanje telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev v visoki meri. Razprava in sklep Ugotovili smo, da je na podobno tematiko izvedenih veliko raziskav v tujini, medtem ko jih je bilo v Sloveniji izredno malo. Rezultati naše raziskave kažejo, da je v sodelujočih organizacijah v Avstriji spoštovanje človekovega telesnega in osebnostnega dostojanstva na zelo visoki ravni ter da ima zagotavljanje le tega velik pomen za zaposlene.
Keywords: človeško dostojanstvo, stanovalec, starostnik, socialno varstveni zavod
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 148; Downloads: 37
Full text (2,59 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je opisati in predstaviti stare nordijske rune in runske zapise, ki jih lahko najdemo na Norveškem, Švedskem, Danskem in v določenih deželah Evrope, kjer so takratni Vikingi imeli svoj vpliv. V sami nalogi se tudi osredotočam na določene vidike nordijske mitologije, razmišljanja in verovanja. Sama mitologija in takratno verovanje starih nordijskih ljudstev je igralo pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju run in runskih zapisov. Same rune so bile kot sistem pisave oziroma kot ljudski jezik v uporabi od začetka prvega stoletja našega štetja do nekje leta 1400. Tako moramo vzeti dobrih 1300 let zgodovine run in runskih zapisov. V takem obdobju je potemtakem lahko tudi prišlo do sprememb in tudi razvoja run in runskih zapisov. Rune so se manifestirale v zapisih v različnih podlagah, tipih in žanrih. Njihov kontekst pa se je raztezal od religioznih besedil do preprostega zapisa imena na kamnu. Sami zapisi nam tudi omogočajo, da lahko razumemo in preučujemo njihove avtorje, kulturo, ki je del njihove identitete in zgodovine. V sami nalogi niso dokumentirane vse nordijske rune in vsi runski zapisi, ki so obstajali in bili ustvarjeni skozi zgodovino. Predstavljeni so le tisti, ki so po mojem mnenju večji predstavniki svojih obdobij in tem. Le-ti si sledijo v kronološkem zaporedju, torej od najstarejšega do najmlajšega. Sami runski zapisi in nordijske rune so predstavljene v skladu s ''potrjenimi interpretacijami''. Viri in literatura so v tem smislu tudi temu primerno predstavljeni in uporabljeni. Ker je naloga filozofsko-zgodovinska, je tudi predstavljeno samo razmišljanje in ''filozofija'' starih nordijskih ljudstev. V tem ''filozofskem delu'' naloge so za vir staro nordijskega razmišljanja izpostavljene sage, ki v akademskem svetu nosijo večjo težo in so med samimi znanstveniki večkrat bile analizirane in predebatirane. Kot glavni del naloge je poudarjena runska abeceda, natančneje stari Futhark. Stari Futhark kot začetek runske besede je tudi oblika najstarejše runske abecede, ki tudi med svojimi simboli nosi elemente magičnosti in mitologije, ki so med starimi Nordijci nosili večji pomen. Runska abeceda je predstavljena iz zgodovinskega in filozofskega vidika, kolikor se da, pa se izogibam lingvističnim lastnostim in teorijam. Na koncu magistrskega dela predstavljam določene runske kamne kot predstavnike runskih zapisov. Izpostavljeni so runski kamni, preko katerih so predstavljene različne teme in razlogi za njihovo postavitev.
Keywords: runa, runologija, Saga, nordijci, runski kamni, Vikingi, Skandinavija
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 353; Downloads: 57
Full text (3,65 MB)

Abstract: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Keywords: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 550; Downloads: 55
Full text (401,33 KB)

Abstract: Doping je globalni problem s katerim se pristojne institucije ukvarjajo že skoraj pol stoletja. Zdi se, da je Svetovna protidopinška agencija (WADA) pri opravljanju svoje naloge v zaostanku tako s kvantitativnega kot kvalitativnega vidika, odstotek odkritih primerov uporabe dopinga je namreč precej manjši, kot je v realnosti. Resničnih številk, ki bi odražale obseg dopinga v vrhunskem športu, pravzaprav ni. Prav tako ni pričakovati, da bi katera koli bodoča raziskava podala realni delež njegove uporabe. V zvezi z dopingom ni bilo izvedenih veliko raziskav, z večino poznanih in odmevnih primerov se je javnost seznanila prej po naključju kot pravilu. Ker legalizacija dopinga predstavlja najbolj učinkovito rešitev, smo analizirali in opredelili zakaj bi legalizacija dopinga v vrhunskem športu pravzaprav bolj koristila kot škodila, predvsem z vidika športnikov in njihovega zdravja. S teoretično analizo primarnih in sekundarnih virov smo zbrali prepričljive argumente, ki legalizacijo dopinga zagovarjajo.
Keywords: Doping, dekriminalizacija, prepovedane subsrance
Published in DKUM: 06.06.2019; Views: 848; Downloads: 106
Full text (857,91 KB)

Abstract: My thesis is that Virginia Woolf subverts the conventional notion of time and in refusing to accept the chronological sequence of time, adopts Henri Bergson's time philosophy. The common ground between these two authors is analysed through their interest in human consciousness, their epistemological interest in the interaction between memory and perception, their adoption of a specific world-view and the importance of imagery in strengthening thematic content. Woolf’s treatment of philosophical concepts of time, memory and intuition indicates that she is predominately influenced by Bergson. Though not conclusive, the analysis may contribute to our understanding of Woolf’s fiction and illuminate certain aspects of Woolf's work. Using Woolf's novels To the Lighthouse and The Waves as primary texts to elucidate the human experience of time, provides sufficient evidence to prove that Woolf’s system of ideas relies on Bergsonian time philosophy; in particular, the research aims to prove that Woolf fully adhered to his conceptualization of dualist temporality and built her fiction upon Bergsonian dualisms. In this context, we unravel the importance of unity, continuity, epiphany and intuition. These concepts are used to explore the unified experience of time and hold the key to temporal illumination, for in illuminating transience, Woolf also illuminates the manner of transcending it. Thus, she creates a viewpoint that discloses continuity and unfolds in unity. By combining apparently irreconcilable dualisms, she reveals the Bergsonian idea of the multiplicity of conscious states and surpasses the absurdity of life; in other words, this philosophy provides Woolf with a key to answering the existential question of the meaning of life.
Keywords: Virginia Woolf, Henri Bergson, existentialism, modernism, To the Lighthouse, The Waves, dualisms, time, duration, multiplicity, consciousness, unity, continuity, epiphany, and intuition.
Published in DKUM: 08.01.2019; Views: 1663; Downloads: 188
Full text (676,94 KB)