| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Slovenski svet v Handkeju
Silvija Borovnik, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: nemška književnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 300; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

32.
Groteska v dramah Dominika Smoleta
Silvija Borovnik, 1984, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenska književnost, drama, Smole D.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 373; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

33.
Slovensko-nemška medkulturnost v literarnem delu Petra Handkeja
Silvija Borovnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pisatelj Peter Handke (1942), ki je rojen v vasi Grebinj/Griffen na avstrijskem Koroškem in je po materi slovenskega porekla, je eno osrednjih imen sodobne avstrijske oz. nemške književnosti. V mnogih njegovih delih je opaznih veliko slovenskih prvin, ki so tematske, motivne in jezikovne. Zaradi njih ga lahko uvrščamo med značilne predstavnike nemško-slovenskih medkulturnih identitet, kar je v tem članku prikazano na osnovi analiz dveh Handkejevih del, to je romana Ponovitev (Wiederholung) in romana-drame Še vedno vihar (Immer noch Sturm). Obe deli tematizirata tudi zgodovino koroških Slovencev in zlasti odnos med nemščino in slovenščino v Avstriji.
Ključne besede: slovensko-nemška medkulturnost, slovenščina, identiteta
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 459; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

34.
Znani, neznani Prežihov Voranc
Silvija Borovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava si kot izhodišče za raziskovalno opazovanje zastavlja dvoje vprašanj, prvo, ali namreč zares dobro poznamo literarno delo znanega in kanoniziranega pisatelja Prežihovega Voranca, in drugo, ali je bil pisatelj socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi. Na obe vprašanji skušamo odgovoriti z analizo primerov iz Prežihove manj znane zgodnje proze. Le-ta je dosegljiva v Prežihovem Zbranem delu I-III kot Nezbrane novele in črtice (1909-1927), Nezbrane novele in črtice (1939-1941) in Naši mejniki (1945-1948).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski pisatelji, kratka pripovedna proza, socialni realizem, mejne teme, mejni motivi
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 584; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

35.
36.
Lipuševi deli Boštjanov let in Poizvedovanje za imenom kot sklepanje kroga s krepkejšo črto
Silvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V najnovejšem proznem besedilu Florjana Lipuša z naslovom Poizvedovanje za imenom, ki je izšlo v letu 2013, deset let po zadnjem objavljenem delu Boštjanov let iz leta 2003, je zanimivo opazovati, v čem sta si besedili podobni, kje se dopolnjujeta in kako zadnje izhaja iz vseh prejšnjih, pa tudi prestopa okvir vsega doslej napisanega.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska proza, roman, novela, avstrijska Koroška, jezikovna identiteta, 21. st.
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 902; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

37.
Alma Karlin - svojevrstna pisateljska osebnost
Silvija Borovnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja s svojevrstno pisateljsko osebnostjo Almo M. Karlin, rojeno v Celju, ki je bila poliglotka in avtorica številnih potopisov ter drugih literarnih del. Ta dela je, čeprav hči slovenskih staršev, napisala v nemščini in z njimi v času pred drugo svetovno vojno dosegla mednaro- dno slavo. Bila je posebna ne le kot literarna ustvarjalka, temveč tudi kot upornica zoper ženske stereotipe svojega obdobja. Svet je prepotovala v času, ko je bilo samotno potovanje za žensko, ki se preživlja s pisanjem, nekaj popolnoma neobičajnega. Kot avtorica, ki je izvirala iz slovenskega okolja, a je pisala v nemškem jeziku, pa predstavlja tudi zanimiv primer medkulturne identitete. S svojimi literarnimi deli, od katerih večina ostaja še vedno neraziskanih, je kršila najrazličnejše klišeje in tabuje, zato jo uvrščamo med tiste osebnosti, ki so s svojo vztrajnostjo in ustvarjalnim pogumom zaznamovale 20. stoletje.
Ključne besede: slovenska književnost, literarna zgodovina, medkulturnost, žensko vprašanje
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 352; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (252,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno delo
Silvija Borovnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Pisateljica Marica Nadlišek Bartol je bila prva urednica lista Slovenka, ki velja za prvi slovenski ženski časopis, v okviru katerega so pričele objavljati tudi druge slovenske pisateljice, publicistke in prevajalke. Nadliškova je vzpodbujala njihovo literarno ustvarjanje ter jih tako nacionalno kot feministično osveščala. Njen edini roman Fata morgana iz l. 1898 je izhajal v nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. Pričujoče besedilo analizira njegovo vlogo v sobesedilu porajajoče se književnosti slovenskih avtoric s preloma iz 19. v 20. stoletje. Izkaže se, da je ta roman rušil prenekatero tabuizirano vprašanje svoje dobe, zlasti tista, ki so se nanašala na položaj in vlogo žensk v osebnem in družbenem življenju.
Ključne besede: Marica Nadlišek Bartol, časopis Slovenka, prve slovenske pisateljice, roman Fata morgana
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 460; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (301,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

39.
O vlogi slovenščine kot jeziku znanosti
Silvija Borovnik, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Opis: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, raba jezika, jezikovni vplivi, angleščina, tuji jeziki, jezikovni vplivi, univerze
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 332; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Značilnosti krajše proze slovenskih književnic
Silvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja z značilnostmi krajše proze slovenskih pisateljic vse od njenih začetkov, to je s preloma iz 19. v 20. stol., pa do sodobnosti. Izbor avtoric in literarnih besedil opozarja na tematske in jezikovno-slogovne novosti ter posebnosti v njihovi literaturi, pa tudi na bele lise pri raziskovanju in poznavanju le-te.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, krajša proza, tematske značilnosti, jezikovne značilnosti
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 520; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (300,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici