| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
PROZA EVELINE UMEK
Anita Leskovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Proza Eveline Umek obsega avtoričina dela za odrasle, ki so izšla v knjižnih izdajah. Namen diplomskega dela je bil predstaviti življenje in delo pisateljice Eveline Umek, analizirati prozo ter ugotoviti skupne značilnosti krajše in daljše proze. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, komparativno, zgodovinsko metodo ter metodo analize. Analiza pripovednih besedil je razdeljena na daljšo in krajšo prozo. Zajema naslednja dela, ki smo jih obravnavali na osnovi literarne teorije. V poglavje Krajša proza smo uvrstili zbirko pripovednih besedil Mandrija in druge zgodbe (2003), v poglavju Daljša proza smo po kronologiji razvrstili romane: Frizerka (2005), Hiša na Krasu (2006), Po sledeh fate morgane: Marica Nadlišek Bartol (1867–1940) in Zlata poroka ali tržaški blues (2010). Na podlagi prebranih del smo avtorico umestili v kontekst tržaške književnosti. Analiza je pokazala, da avtorica snov črpa iz lastnega življenja ali življenja ljudi, ki jih srečuje. Prisotni sta predvsem bivanjska in narodna tematika. Pogosto se pojavljajo ženski literarni liki. Dogajanje v vseh delih je večinoma postavljeno v Trst, kot idiličen prostor se pojavlja tudi Kras. Pisateljici je najbliže objektivno prikazovanje stvarnosti, saj so vsa dela napisana v realističnem slogu.
Ključne besede: Evelina Umek, tržaška književnost, krajša proza, daljša proza.
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1616; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

22.
23.
Podobe tujosti v delih nekaterih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Referat se ukvarja s podobami tujosti v delih izbranih sodobnih slovenskih prozaistk. Podrobneje stavlja kratko prozo Maruše Krese Vsi moji božiči (2006) in Vse moje vojne (2009), zbirko kratke proze Erice Johnson Debeljak Tako si moj (2007) in zbirki kratke proze Suzane Tratnik Na svojem dvorišču (2003) in Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008). Besedilo obravnava podobe tujosti, ki so se izoblikovale v bolečem odnosu v razmerju med domovino in tujino, ter različne oblike eksistencialne tujosti avtoric/prvoosebnih pripovedovalk v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, pisateljice, kratka proza, ženska tema, domovina, tujina, oblike odtujenosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 561; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

24.
Slovenske književnice v Avstriji
Silvija Borovnik, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 803; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (175,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Razvoj dramatike Dušana Jovanovića
Silvija Borovnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Dušan Jovanović, čigar dramski opus se je od ludizma preko angažirane politične drame, ovite v igrive medbesedilne navezave in obdane z ostro, obešenjaško satiro, razvijal še v občutljivo intimistično igro in se ponovno vračal k obešenjaškemu humorju, sodi med najizrazitejše sodobne slovenske dramatike. Po ugotovitvah literarne zgodovine in kritike je prava vrednost njegovih dram, ki so napisane tako, da jih je med uprizarjanjem mogoče se dopolnjevati in spreminjati, predvsem v tem, da duhovito pripovedujejo tako o slovenski sedanjosti kot tudi polpreteklosti. Članek analizira Jovanovićev dramski opus in opozarja na številne novosti ter posebnosti dramatikove poetike, ki so vplivale na razvoj slovenske dramatike v drugi polovici 20. stoletja.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska dramatika, Jovanović, Dušan
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

26.
Prozaist Kajetan Kovič
Silvija Borovnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Pričujoči prispevek želi opozoriti, da smo Kajetana Koviča preveč in prepogosto navajeni opazovati "le" kot izjemnega pesnika, ki daje klasično ubrano lepoto, barvo in ton sodobnejši slovenski poeziji. Pri tem pa žal prepogosto pozabljamo na njegova zelo zanimiva prozna dela, ki sodijo zagotovo med vrhunce v pripovedni prozi ob koncu dvajsetega stoletja
Ključne besede: slovenska književnost, proza, biografije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 412; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

27.
Ob sedemdesetem rojstnem dnevu profesorice dr. Helge Glušič
Silvija Borovnik, 2004, strokovni članek

Ključne besede: slovenska književnost, literarni zgodovinarji, jubileji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 429; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (794,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Romani sodobnih slovenskih pisateljic
Silvija Borovnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se ukvarja s pojavnimi oblikami romana, kakršnega v novejši književnosti oblikujejo slovenske pisateljice in nekatere publicistke, kot so Brina Švigelj (Brina Svit), Manca Košir, Erica Johnson Debeljak, Vesna Milek, Sonja Porle in NIna Kokelj. Osrednji del besedila prinaša analizo pripovednega gradiva, ki je izhajalo od začetka osemdesetih let dalje, osvetljeno pa je glede na tipološke značilnosti in razmerje med tradicionalnimi ter novimi pripovednimi postopki.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, roman, slovenski roman, dnevniški roman, roman v pismih, avtobiografski roman, esejistični roman, ljubezenski roman, potopisni roman
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 621; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (165,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
Dramsko delo Daneta Zajca
Silvija Borovnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se pregledno ukvarja z dramskim opusom Daneta Zajca, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal ne le kot odličen pesnik, temveč tudi kot dramatik. Drame, ki jih je sam avtor skromno poimenoval "igre", namreč dopolnjujejo in odražajo njegov pesniški svet, zaznamovan z odtujenostjo in nasnut ob ideji, da je človek osamelec, obremenjen s preteklo in polpreteklo zgodovino. Poezija v Zajčevi drami predstavlja samoumeven in izrazit umetniškidel, z njo pa vstopajo v dramski prostor in čas tudi mitske, sanjske in druge vzporedne resničnosti, s katerimi avtor nakazuje razpoke v času, še bolj pa v zgodovinskem spominu, ki da spriči totalitarizmov ne bi smel zbledeti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska dramatika, poetična drama
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 464; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

30.
"Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši"
Silvija Borovnik, 1994, izvirni znanstveni članek

Opis: V poeziji Svetlane Makarovič opozarja slovenska literarna zgodovina na ostro inverzijo tradicije. Kljub temu pa, da pesnici sami delitev na moško in žensko v poeziji ni preveč pogodu, ostaja dejstvo, da Makarovičeva močno poudarja in osvetljuje prav element ženskosti, in to ne glede na to, iz katere tvarine jemlje svoje pesniške motive. Pričujoča študija skuša le-to osvetliti skozi troje pramenov: skozi njeno navezanost na pravljičnost, ljudsko pesništvo in mitološko osnovo. Ob pravljici je Makarovičeva poudarila predvsem njene prikrite elemente, ljudsko pesem pa je uporabila tako, da je razgradila ustaljene skladne slike. Pri tem je razbila zlasti splošno razširjeno predstavo o ženski in njeni tradicionalni vlogi. Poezija S. Makarovič pa odseva tudi negativno, demonsko plat mitske podobe sveta, v kateri je človeški svet družba, ki zatira posameznika. Ženske S. Makarovič ostajajo sicer od doma pregnane desetnice, a tudi maščevalke in nagajivke s posebnim smislom za humor, obenem pa posebnice, ki s pesmijo preganjajo zlo.
Ključne besede: literatura, poezija, Svetlana Makarovič
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 881; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici