| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko delo
Tina Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Analiza strukture tržnih poti izbranih kmetij v vzhodno kohezijski regiji : diplomsko delo
Jan Ivanuša, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela obravnavali tržne poti kmetij, pretežno na gorskem območju vzhodnega Pohorja. V okviru izvedenega intervjuva smo pridobili podatke o tržnih poteh, ki vključujejo lokacijo kmetije, primarno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost, razpoložljivo delovno silo, ponudbo pridelkov in izdelkov na kmetiji, način prodaje slednjih in vključenost v sheme kakovosti in blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da kmetije svoje pridelke oziroma izdelke najpogosteje prodajajo na domu. Na prodajo ima največji vpliv količina pridelka, ki je povezana z velikostjo kmetije in njenimi proizvodnimi zmožnostmi. Na izbiro tržnih poti ima pomembno vlogo cestna povezanost oz. dostopnost trga. Pomembno možnost za dopolnilni prihodek gorskim kmetijam predstavlja turistična dejavnost, ki je tudi najpogostejša oblika dopolnilne dejavnosti med analiziranimi kmetijami. Turistična dejavnost predstavlja dobro priložnost za prodajo pridelkov in izdelkov na kmetiji.  
Ključne besede: Tržna pot, prodaja, sheme kakovosti
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Umestitev v prostor in socioekonomski pomen študentskih skupnostnih vrtov Univerze v Mariboru : magistrsko delo
Ema Ileršič, 2022, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Ključne besede: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 364; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

4.
Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb : monografija v okviru projekta Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb (ARRS J7-1822)
2022

Opis: V obdobju digitalne preobrazbe družbe na pomenu pridobivajo tudi informacijske tehnologije. Sem sodijo geografski informacijski sistemi, ki povezujejo lokacijske podatke z vsemi vrstami opisnih informacij, in s tem zagotavljajo osnovo za kartiranje in prostorsko analizo. Slednja se dandanes uporablja tako v znanosti kot v industriji. S pomočjo tovrstne analize lažje razumemo pretekle in sedanje prostorske vzorce, ki so posledica interakcije naravnih in družbenih razmer. Na podlagi zaznanih trendov lahko nato celo ocenjujemo, kakšen bo nadaljnji prostorski razvoj. Prav zmožnost objektivnega napovedovanja je ena izmed ključnih lastnosti, ki dodatno poveča uporabnost prostorskih analiz z vidika vrednotenja posledic podnebne ali bolje okoljske krize. Prav to dejstvo je povod za nastanek monografije z naslovom Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb. Monografija je razdeljena na tri poglavja. Prvo obravnava urbana okolja in se dotakne problematike vse pogostejšega toplotnega stresa kot posledice pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in toplejše atmosfere zaradi (antropogeno pospešenih) podnebnih sprememb. Drugo poglavje monografije obravnava vplive podnebnih sprememb na izbrane habitate kulturne krajine, bodisi v intenzivni ali ekstenzivni kmetijski rabi. V tretjem poglavju pa se vsebinsko premaknemo iz kopenskih na obmorska in morska okolja.
Ključne besede: prostorske analize, podnebne spremembe, geografski infomracijski sistemi, prostorski vzorci, okoljska kriza
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 542; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

5.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1030; Prenosov: 62
URL Povezava na datoteko

6.
Ekonomski učinki zemljiških operacij na izbranem komasacijskem območju
Aleš Žnidarko, 2020, magistrsko delo

Opis: Individualnih vlaganj v zemljiške operacije je malo, pogosto so le-ta tudi ekonomsko neupravičena, predvsem zaradi razdrobljene posestne strukture. Gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči je prav tako v javnem interesu in ima pomembno vlogo v kmetijski politiki. V magistrskem delu je predstavljen primer dobre prakse izvedbe agromelioracijskih in komasacijskih del na izbranem območju Videm 3, kjer smo izračunali gospodarnost z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti ter s tem določili ekonomski učinek izvedenih zemljiških operacij na območju celotnega izbranega komasacijskega območja. V skladu z uporabljenimi vhodnimi podatki smo izračunali neto sedanjo vrednost pri diskontni stopnji 4 % v višini 88.632 €. Interna stopnja donosnosti je 6 %. Z analizo občutljivosti smo dodatno preverili še občutljivost NSV na spremenjene investicijske stroške.
Ključne besede: zemljiške operacije, komasacija, ocena investicije, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 19.05.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

7.
Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini
Tjaša Grobelnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo, da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib. Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.
Ključne besede: sladkovodno ribogojstvo, ribogojnica, ribji proizvodi, prodajna pot
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1259; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

8.
Are consumers in Slovenia concerned about the mountain quality food?
Darja Majkovič, Andreja Borec, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Recently, several studies on mountain quality food products (further referred to as MQFP) emerged EU wide, especially after the EU charter of MQFP was established. In Slovenia, the first studies on MQFP where implemented in the frame of the EU FP6 Euro Marc project, started in 2007. After the project scope, the importance of MQFP is much more extensive then only according to purchase and consumer perceptions, thus the developing of mountain food products is also the developing of mountain areas and therefore part of broader rural development issues. In the paper, the first consumer analyses are presented, with the aim to find out whether consumers are sensitive to such products at all and to find out whether there exist some positive synergies between consumers and area of origin. The consumer analyses were carried out on the basis of questionnaires, and the data is presented with the descriptive statistics. The results show that consumers have in general a very positive perception of MQFP, althought they do not know what exactly the characteristics of MQFP should be. As regards the synergies between the area of origin and the purchasing of MQFP, the results differ according to the area the respodents come from (e.g. mountain, non-mountain areas).
Ključne besede: mountain quality food product, consumers
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1243; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (135,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
The use of econometric methods in family farm succession studies
Zarja Bohak, Andreja Borec, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Farm succession is an important issue for any family farm, for the future structure of farming and for rural policy makers. This is the process whereby the skills, traditions and capital of farming are passed from one generation to the next. Scientists realized the importance of scientific investigation of succession on family farms no more than thirty or forty years ago, as the earliest studies bear dates from 1968 on (see i.e. Nalson 1968). There are many different scientific methods used to process surveys' data or to represent the process of farm succession; this paper offers a review of foreign and Slovene studies from the last 15 years, in which econometric methods are used to describe and analyse the family farm succession process.
Ključne besede: family farm, farm succession, econometric methods
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 2304; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (93,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Sustainable rural development - EU agricultural perspective
Andreja Borec, Jernej Turk, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Rural areas are diverse worldwide but the paradigm of sustainable development and the improving of rural development has become an issue that occupies most of the world’s governments. The global goal is the same everywhere: to improve the well-being of rural people in the broadest possible sense, but the strategies are various and depend on many different factors and sectors. Throughout history, agriculture has always played a dominant role in the development of rural areas, but today its significance is under discussion in many countries. The EU’s Common Agricultural Policy (CAP) has shifted from supporting agricultural production to supporting producers' income directly and with the objective of sustainable agriculture. Issues such as environmental sustainability, the viability of rural economies, food quality and animal health and welfare standards have become more prominent. In this paper, we try to review some key milestones and dates of CAP and to explain the new role for agriculture in rural areas through the concept of multifunctional agriculture. Multifunctionality is therefore argued as a model to bring post-modern agriculture up to speed with new societal demands. It emphasizes that, in addition to producing food and fiber, agriculture also produces a wide range of non-commodity goods and services, shapes the environment, affects social and cultural systems and contributes to economic growth. Although the concept is rather simple, its translation into policies remains, however controversial (Dobbs and Pretty, 2004) it may be. Thus, the need for further theoretical and empirical research support for deconstructing the multifunctional concept is crucial for sustainable agriculture and rural development in the near future.
Ključne besede: sustainability, development, agriculture, multifunctionality, EU, European Union
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 1436; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (164,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 3.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici