| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kakovostnih prehrambenih proizvodov z označbo na trgovskih policah in prepoznavnost teh proizvodov med trgovci
Valentina Markoja, 2010, diplomsko delo

Opis: Potrošnik danes poleg varne hrane želi tudi čimbolj kakovostno hrano. Kakovostna hrana je na evropskem nivoju zagotovljena z označbo kvalitete za kmetijske pridelke in živila. V Sloveniji trenutno obstaja 38 kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so zaščiteni s pomočjo Evropske uredbe (ES) št. 510/2006 in (ES) št. 509/2006. Pridelki s to označbo se od običajnih razlikujejo po večji kakovosti, ohranjenih geografskih značilnostih in načinu pridelave. Kljub jasnim označbam na izdelkih pa je znano, da je prepoznavnost teh izdelkov med potrošniki nizka. V diplomski nalogi smo želeli raziskati delež teh proizvodov na prodajnih policah Mercatorja, Špara in Tuša ter ugotoviti, kakšna je prepoznavnost teh izdelkov med trgovci. Vzorec trgovskih podjetij smo izbrali naključno v SV delu Slovenije. Metoda dela je bil strukturirani intervju zaprtega tipa med trgovci. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS 17.0. Rezultati raziskave so pokazali, da so izdelki z označbo kvalitete prisotni v večini trgovskih podjetij, vendar je jasna prepoznavnost lastnosti teh izdelkov med prodajalci drugačna od pričakovane in se v veliki meri ujema s slabo prepoznavnostjo med potrošniki.
Ključne besede: prehrambeni izdelki, označba kakovosti, trgovske police, trgovci, intervju
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 3044; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Raziskava mnenja potrošnikov o prehranskih izdelkih z označbo kakovosti
Aleš Rozmarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Potrošniki se danes vse bolj zavedajo pomena čim boljše kakovosti prehranskih izdelkov. Zaščitni znak na izdelku potrošniku omogoča lažje prepoznavanje kakovostnejših kmetijskih pridelkov oz. živil in mu daje zagotovilo o certificirani kakovosti izdelka. Trenutno je v Sloveniji zaščitenih 38 kmetijskih pridelkov oz. živil. Cilj diplomske naloge je s pomočjo anket ugotoviti mnenje potrošnikov o izdelkih z označbo kvalitete ter preveriti poznavanje posebnih izdelkov med potrošniki SV Slovenije. Ugotoviti smo želeli, ali so izdelke z označbo potrošniki opazili na prodajnih mestih in ali obstaja povezava med nakupovanjem izdelkov z označbo ter življenjskim slogom. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da je potrošniku najbolj pomembna kakovost izdelka, sledi izvor, šele nato cena. Poznavanje teh izdelkov med potrošniki je relativno zadovoljivo, vendar mnogo potrošnikov še vedno ne pozna dobro posameznih konceptov zaščite. Raziskava je pokazala, da si večina potrošnikov želi, da bi bilo takih izdelkov več ter da so primerno označeni, prav tako so mnenja, da je posebej potrebno označiti prodajne police. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v povezavi z življenjskim slogom med potrošniki, ki so izdelke z označbo že kupili in tistimi, ki takšnih izdelkov še niso kupili.
Ključne besede: prehranski izdelki / označba kakovosti / potrošniki / življenjski slog / anketa
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3676; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
ANALIZA STANJA NASLEDSTVA IN OCENA NASLEDSTVENE PERSPEKTIVNOSTI SLOVENSKIH DRUŽINSKIH KMETIJ
Zarja Bohak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Nasledstvo na družinskih kmetijah je dolgotrajen proces. Omogoča gospodarski razvoj kmetije, ki je močno odvisen od tega ali je na kmetiji nasledstvo urejeno ali ne. Za analizo stanja nasledstva na 215 družinskih kmetijah iz petih različnih bio-geografskih regij Slovenije smo kot glavni kazalnik urejenega nasledstva uporabili podatek ali je na kmetiji naslednik že določen oz. vsaj predviden. S pomočjo opisne statistike in različnih statističnih preizkusov smo ugotavljali, kakšen je profil povprečnega kmečkega gospodarja in naslednika ter analizirali razlike med kmetijskimi gospodarstvi z in brez naslednikov ter med gospodarji z in brez naslednikov. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanima skupinama kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, kar se sklada z dognanji drugih domačih in tujih raziskav o nasledstvu. Da bi zajeli vplive več dejavnikov urejenega nasledstva hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje nasledstvene perspektivnosti kmetij. Ugotovili smo, da največ kmetij z ugodnim stanjem nasledstva prihaja iz slovenskih panonskih in alpskih krajin medtem ko večina nasledstveno najslabše ocenjenih kmetij izhaja iz primorskih in kraških krajin. Opravili smo še plus-minus-1 analizo rezultatov modela DEXi. Ugotovili smo, da imajo kmetije ocenjene kot »neperspektivne« in »neperspektivne do manj perspektivne« le majhne možnosti za izboljšanje svoje nasledstvene perspektivnosti medtem ko so možnosti kmetij ocenjenih kot »manj perspektivne« že raznovrstnejše. Po drugi strani so »perspektivno« ocenjene družinske kmetije nasledstveno precej nestabilne medtem ko so »perspektivne do zelo perspektivne« in »zelo perspektivne« kmetije dokaj neranljive glede možnega poslabšanja nasledstvene perspektivnosti.
Ključne besede: nasledstvo na družinskih kmetijah, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEXi
Objavljeno: 05.04.2011; Ogledov: 3977; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
RAZVOJ VEČKRITERIJSKEGA MODELA ZA OCENJEVANJE PREHRANSKIH IZDELKOV Z GORSKO-HRIBOVSKIH OBMOČIJ
Jernej Prišenk, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvit je bil večkriterijski model za kvalitativno oceno ustreznosti proizvodnje in trženja posameznega lokalnega prehranskega izdelka z gorsko-hribovskega območja z uporabo metode DEX, ki predstavlja orodje za identifikacijo pomanjkljivosti v fazi proizvodnje ali trženja lokalnih prehranskih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih deset analiziranih prehranskih izdelkov z območja Julijskih in Savinjskih Alp ter Pohorja. Razvoj modela je potekal postopoma in je bil na koncu uporabljen na primerih analiziranih prehranskih izdelkov. Rezultati so bili podani v obliki kvalitativnih končnih ocen za fazo proizvodnje in trženja pri individualnih lokalnih prehranskih izdelkih. Z izvedbo analize plus-minus-1 na koroškem rženem kruhu in suhem sadju je bil ugotovljen vpliv osnovnih atributov na končno oceno prehranskega izdelka. Rezultati analize so pokazali, katere kriterije od osnovnih kriterijev (kriterijev na prvem nivoju) je smiselno izboljšati za doseganje boljše končne kvalitativne ocene. Na podlagi zastavljenih hipotez je bilo preverjeno, ali na končno oceno prehranskih izdelkov vpliva večje število kriterijev in ali bi bila končna ocena drugačna, če bi upoštevali samo en kriterij. Rezultati so pokazali, da se je končna kvalitativna ocena pri petih prehranskih izdelkih bistveno razlikovala od ocen po posameznih kriterijih. Prehranski izdelki so lahko prejeli pet različnih hierarhično vrednotenih opisnih ocen. Najboljšo oceno »odličen« sta prejela tolminski sir in zgornjesavinjski želodec, nekoliko slabšo oceno »manj uspešen« pa je prejel pohorski lonec. Najslabšo oceno »slab« je prejel mošt, medtem ko so solčavski sirnek, bovški sir, pehtranova potica in jetrnica prejeli oceno »zadosten«. Ocena dveh prehranskih izdelkov (suhega sadja in koroškega rženega kruha) je variirala med »zadosten« in »manj uspešen«. Na podlagi analize plus-minus-1je bilo ugotovljeno, da je njuna končna ocena odvisna od različnih ocen združenih kriterijev, pri čemer lahko njihova posamezna ocena s spremembo za eno stopnjo navzgor ali navzdol vpliva na končno oceno prehranskega izdelka. Izvedli smo še analizo občutljivosti modela, ki je temeljila na spreminjanju vrednosti, tako da se je spreminjala utež kriterijema prvega nivoja. Analiza je pokazala odzivnost, učinkovitost in uporabnost modela, če bi ocenjevali več prehranskih izdelkov, katerih končna ocena uspešnosti bi temeljila na podlagi posamezne ocene faze proizvodnje in faze trženja izdelka.
Ključne besede: lokalni prehranski izdelki, ocenjevanje prehranskih izdelkov, večkriterijski model, DEXi
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 2605; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Kartiranje opuščenih kmetij na območju južnega Pohorja ter dinamika obdelovalnih površin
Mateja Ramšak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na območju južnega Pohorja kartirali opuščene kmetije, ki ležijo nad 800 m nadmorske višine. Na podlagi kvalitativnih intervjujev odprtega tipa z domačini in lastnega ogleda smo skušali opredeliti vzroke za opustitev kmetovanja. Ugotovili smo, da so na opuščanje kmetovanja vplivali okoljski in socioekonomski vzroki. Dejavnika, ki najbolj otežujeta kmetovanje in ki jih opredeljujemo kot glavna vzroka za zaraščanje, sta nadmorska višina in relief. Na podlagi primerjave razpoložljivif topografskih, katastrskih in kart rabe iz leta 1825 z ortofoto posnetki in karto rabe tal iz leta 2006, smo poskušali nakazati dinamiko obdelovalnih površin na teh kmetijah. Ugotovili smo, da je na območju južnega Pohorja 20 opuščenih kmetij. Večina kmetijskih zemljišč na opuščenih kmetijah se je že zarasla. Nekatere so še v fazi zaraščanja, predvsem zemljišča, ki mejijo na gozd in zemljišča na strmem reliefu. Zemljišča, ki so aktivna, so v najemu in jih obdelujejo drugi kmetje. Na nekaterih nekdanjih lokacijah kmetij so parcele razdeljene na več manjših parcel in na nekaterih od njih so postavljeni vikendi.
Ključne besede: kartiranje, opuščene kmetije, dinamika obdelovalnih površin na območju južnega Pohorja
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 2150; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici