SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV NOVIH TEHNOLOGIJ IZDELAVE NA RAZVOJ IN CILJE PODJETIJ
Dalibor Mitić, 2009, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času tržno gospodarstvo in vse večja konkurenca silita podjetja, da iščejo vedno nove poti do kupca. Podjetja si prizadevajo strankam ponuditi vedno hitrejši, enostavnejši in hkrati varen nakup. Pri izpolnjevanju teh ciljev podjetjem pomaga sodobna tehnologija. Najpomembnejši rezultat uvajanja novih tehnologij in vstopanja oziroma odkrivanja novih trgov je povečanje tržnega deleža, s tem pa prihodkov in dobička. Nanj imajo najpomembnejši neposredni vpliv izhodne posredne spremenljivke, konkretno uvajanje novih ali bistveno izboljšanih izdelkov. Pri domačih podjetjih se pri investiranju v nove izdelovalne tehnologije in nove izdelke pojavi problem velikosti oziroma omejenosti domačega trga v primerjavi s tujimi podjetji večjih držav. Ta se primarno osredotočajo na domači trg, saj je ta veliko bolj dovzeten za novosti in jim že ta omogoča dobiček. Dejstvo je, da ostaja vpliv inovacij in uvajanja novih tehnologij na cilje podjetij in s tem na celoten dobiček iz naslova novih izdelkov premajhen.
Ključne besede: Ključne besede: novi izdelki, nova tehnologija, diferenciranje, analize, stranke
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 1901; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (791,55 KB)

2.
PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Martina Pavše, 2009, diplomsko delo

Opis: EU tistim članicam in regijam, pa tudi državam kandidatkam, ki zaostajajo v razvoju, nudi finančno pomoč, da bi le te lahko enakovredno sodelovale pri uresničevanju skupnih politik EU. Državam kandidatkam je bilo tako na voljo predpristopna pomoč skozi programe PHARE, ISPA in SAPARD, ki služijo za postopno prilagajanje kandidatk na članstvo ter s ciljem čim hitrejše gospodarske in socialne kohezije. S članstvom v EU je Slovenija dobila možnost koriščenja evropskih sredstev v strukturnih skladih, ki podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Z novo finančno perspektivo 2007-2013 se je izvedla reforma strukturne politike, ki je preoblikovala strukturne sklade ter način delitve sredstev iz njih. V posameznem programskem obdobju so delovanje skladov in njihovi cilji prilagojeni trenutnim razmeram. V prejšnjem programskem obdobju so bila na voljo sredstva iz 4 strukturnih skladov v sedanjem obdobju v okviru strukturne politike pa delujeta ESRR in ESS, ohranjen pa je tudi Kohezijski sklad. Poleg teh dveh sta v prejšnjem programskem obdobju od leta 2000-2006 obstajala še dva strukturna sklada, ki v prihodnje ne sodita več pod okrilje evropske strukturne politike. Preden pa lahko koristimo ta sredstva se moramo prijaviti na razpise za evropski denar. Na njih se lahko prijavijo tudi manjša podjetja, vendar je najbolj vprašljiva njihova administrativna usposobljenost, za končni pregled projektne dokumentacije pa se navadno obrnejo na svetovalne hiše, ta strošek pa se ob uspešni prijavi delno povrne. Informiranje in obveščanje o strukturnih sredstvih je pomembno za aktualno programsko obdobje 2007-2013 in za uspešno realizacijo operativnih programov, ki opredeljujejo ključna področja, v katera bodo usmerjena sredstva. Za uspešno črpanje sredstev v tem programskem obdobju bosta morala strukturna politika in sam pomen strukturnih skladov postati pomemben element gospodarske politike, da bodo evropska sredstva v polni meri izkoriščena za razvoj in napredek MSP, kar pripomore k razvoju celotne države.
Ključne besede: predpristopna pomoč, evropska sredstva, finančna perspektiva 2007-2013, strukturna politika, strukturni skladi, projektna dokumentacija, operativni programi, MSP.
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 1961; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (666,55 KB)

3.
ENDOGENE TEORIJE RASTI IN VLOGA DRŽAVE PRI POSPEŠEVANJU RASTI
Anja Čobec, 2009, diplomsko delo

Opis: Gospodarska rast je eden izmed procesov v ekonomiji, katero lahko spodbujamo z ukrepi tehnološkega razvoja, izobraževanja in usposabljanja. Dejavniki gospodarske rasti so predvsem delovna sila, človeški kapital, kapital in investicije ter tehnološki napredek. Endogene teorije rasti dajejo prednost predvsem tehnološkemu napredku, katerega lahko dosežemo z učenjem skozi delo ter raziskavami in razvojem, in človeškemu kapitalu. Endogene teorije rasti so se razvile iz neoklasičnih teorij rasti, katerih osnovni model je Solow-Swan model. V Solow-Swan modelu je agregatni proizvod funkcija treh proizvodnih faktorjev: fizičnega kapitala, delovne sile in razpoložljive tehnologije. Tehnološki napredek je v neoklasični teoriji rasti eksogena spremenljivka. Poglavitni model endogene teorije rasti je Uzawa-Lucas model. H gospodarski rasti lahko prispeva tudi država, predvsem z izboljšanjem učinkovitosti, spodbujanjem pravičnosti in z ohranjanjem makroekonomske stabilnosti in rasti. Poglavitne slabosti slovenske konkurenčnosti so predvsem nizek priliv tujih investicij, tehnološko sodelovanje med podjetji, nizek delež visokotehnološkega izvoza in nezadostno financiranje tehnološkega razvoja. Da bi izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je treba oblikovati spodbudno inovacijsko okolje. Prav tako je treba spodbujati raziskave in razvoj ter tehnološki razvoj.
Ključne besede: Tehnološki napredek, človeški kapital, raziskave in razvoj, učenje skozi delo, gospodarska rast, tranzicija, konkurenčnost, vloga države.
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 3059; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

4.
KONKURENČNOST AMERIŠKEGA IN EVROPSKEGA GOSPODARSTVA NA OSNOVI GIBANJA DEVIZNEGA TEČAJA
Dražen Jankovič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Združene države Amerike in Evropska unija sta največji gospodarski velesili na svetu, ki skupaj prispevata več kot polovico celotnega ekonomskega outputa. Prav tako prispevata največji delež v svetovni trgovini, zato je pomembno gibanje deviznega tečaja dolarja in evra, ki ima lahko velike posledice tudi na globalnem tržišču. Devizni tečaj je cena tujega denarja izražena v domačem denarju. Poleg določanja cene med dvema valutama ima devizni tečaj še več funkcij v ekonomiji, ena pomembnejših je tudi določanje mednarodne konkurenčnosti države v povezavi z gibanjem indeksa cen oz. inflacijo. Empirična raziskava je pokazala, da je ameriški dolar realno depreciral skozi zadnje desetletje, kar pomeni, da se je izboljševala mednarodna konkurenčnost ZDA, medtem ko je evro apreciral v istem obdobju in posledično se je poslabšala mednarodna konkurenčnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju deviznega tečaja pa je imela globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja dolarja, ki je začel pridobivati na vrednosti, kakor tudi evra, ki je začel izgubljati na vrednosti.
Ključne besede: Združene države Amerike, ameriški dolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija (devalvacija), apreciacija (revalvacija), realni bilateralni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, teorije deviznega tečaja, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1653; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (363,81 KB)

5.
SPREMINJANJE JAVNE UPRAVE
Lea Tušek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javna uprava predstavlja pomemben del javnega sektorja, katerega delovanje močno vpliva na celotno družbeno in gospodarsko delovanje neke države. Tradicionalno je bilo njeno upravljanje birokratsko, zaprto, neprilagodljivo. Z procesom globalizacije se je trg izrazito spremenil — kapital, industrija, osebe, znanje in tehnologija lažje kot kadar prej prečkajo meje držav. Na spremembe trgov ni bila imuna niti javna uprava. Smisel in namen javne uprave je v zadovoljevanju javnih potreb ter v primerni podpori in nadzoru gospodarstva. Z namenom uresničevanja svoje namembnosti v novih pogojih delovanja se je moralo njeno delovanje izrazito spremeniti. Spremembe delovanja javnih uprav potekajo v globalnem smislu preko različnih reform. Pri tem so državam v pomoč različni razviti koncepti spreminjanja, med katerimi ima največjo vlogo koncept novega upravljanja javnega sektorja. Spreminjanje javne uprave je proces, ki ga ni možno zaključiti na določen dan. Gre za kontinuiran proces uvajanja postopnih sprememb. Korupcija, slaba kadrovska politika, vladni interesi so le nekateri izmed najbolj pogostih problematičnih dejavnikov, ki otežujejo spreminjanje. Z namenom izmenjave izkušenj, uvajanja skupnih smernic razvoja in predstavljanja dobrih praks s področja javne uprave se države povezujejo v različna združenja. Dodatno usmeritev pridobivajo iz mednarodnih organizacij kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Preoblikovanje slovenske javne uprave pospešeno poteka od leta 2006. Največji dejavnik, poleg globalizacijskih procesov in doseganja gospodarske konkurenčnosti države, ki je vplival na potrebo po spremembi delovanja slovenske javne prave so začetna pogajanja Slovenije za vstop v Evropsko Unijo. EU na delovanje javnih uprav svojih držav članic vpliva z različnimi smernicami razvoja in skupnimi določili. Pri preoblikovanju je Slovenija morala upoštevati tako načela EU, kot tudi lastne značilnosti javno upravne ureditve. Slovenija se uvršča med države z najbolj razvitimi pristopi spreminjanja javne uprave. Na področju elektronskega delovanja sodimo celo med najboljše. Vendar pa je trenutno stanje daleč od ciljnega. V prihodnosti lahko pričakujemo večje spremembe na področju upoštevanja uporabnikov javnih storitev, izobraževanja in informiranja zaposlenih, ločevanja stroke od vladnih interesov, večje avtonomnosti in postopno decentralizacijo javno upravnih ureditev.
Ključne besede: javna uprava, spreminjanje javne uprave, Webrov model birokratske organizacije, novo upravljanje javnega sektorja, »good governance«, reforme, modernizacija javne uprave, Evropski upravni prostor, Slovenija.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2001; Prenosov: 635
.pdf Celotno besedilo (338,12 KB)

6.
REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Silvija Gajšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Regionalizacija Slovenije postane z vstopom v Evropsko unijo pomembna in hkrati nujna točka regionalne politike. Nekatere regije posedujejo boljše razvojne potenciale od drugih. Posledica tega je, da razvojno šibkejše regije začnejo stagnirati v razvoju, kar povzroča zaostajanje v razvoju za razvitejšimi regijami. Regionalna politika v Sloveniji je izrednega pomena, saj je usmerjena k spodbujanju skladnejšega in enakomernejšega razvoja, k zmanjševanju razlik med posameznimi regijami ter krepitvi socialne in ekonomske kohezije. V delu diplomskega seminarja smo primerjali razvitost regij Slovenije. Pri tem smo uporabili različne kazalce razvitosti, kazalce demografskega razvoja, kazalce gospodarskega razvoja in kazalce trga dela in človeških virov. Ugotovili smo, da izmed vseh slovenskih regij najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. To se kaže skozi številne kazalnike, kot na primer presežek delovnih mest nad delovno aktivnim prebivalstvom, bruto plače na zaposlenega, BDP na prebivalca, največji delež prebivalstva z visoko izobrazbo in drugo. Tudi stopnja brezposelnosti je v Osrednjeslovenski regiji nizka, vendar po tem kazalniku najbolj izstopa Goriška regija, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo brezposelnosti. Med bolj razvite slovenske regije lahko uvrstimo še Obalno—kraško, Gorenjsko, Savinjsko in Goriško regijo. Najmanj razvita regija v Sloveniji je Pomurje, saj praktično zaostaja po vseh kriterijih analize. Velik problem regije predstavlja tudi odliv kadrov, kar je tesno povezano s pomanjkanjem delovnih mest. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da je ekonomska moč gospodarstva Pomurske regije bistveno pod slovenskim povprečjem. Pomurska regija je v celoti potrebna precejšnjih sprememb, ki bi lahko prekinile sedanji začarani krog šibke gospodarske moči, pomanjkanja izobraženih kadrov in podjetniške iniciativnosti, brezposelnosti in drugih razvojnih problemov.
Ključne besede: Regionalni razvoj, regionalna politika, Pomurska regija, Slovenija, Evropska unija.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 2555; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (522,74 KB)

7.
IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA USPEŠNO DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE V EVROPI
Luka Đurasević, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Že od leta 2001 je vse več državam Evropske in monetarne unije skupna denarna valuta evro. Za uvedbo slednje mora država kandidatka izpolnjevati konvergenčne kriterije, kar pomeni, da ne sme imeti previsoke inflacije, javnega dolga, javnofinančnega primanjkljaja in obrestne mere. Uvedba sama je prinesla tako pozitivne kot negativne posledice tako na gospodarstvo, kot na politiko in vsakodnevno življenje. Čeprav omogoča preprostejše trgovanje na evropskem trgu, pa članice evroobmočja izgubijo svojo monetarno avtonomijo in nosijo posledice slabega delovanja drugih držav. Dober primer tega je aktualna grška finančna kriza, ki pa bi se lahko razširila tudi na druge države EU. V podobnih težavah bi se lahko kmalu znašle tudi ostale države skupine PIGS, to so Portugalska, Irska in Španija, kar bi gotovo resno ogrozilo stabilnost evra.
Ključne besede: Evropska unija, evro, konvergenčni kriteriji, PIGS, B-S učinek, EMU, institucije Eu, problem Grčije, Inflacija, ERM2, centralna banka, denarna valuta, proračunski primankljaj.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1229; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (845,67 KB)

8.
REALNI DEVIZNI TEČAJ IN POGOJI MENJAVE NA ČEŠKEM
Rok Krivonog, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Češka Republika je tipična država na prehodu. To pomeni, da v vseh ekonomskih pogledih dohiteva razvite države, kot je bruto domač proizvod, stopnje inflacije, konkurenčnost, liberalizacija mednarodne trgovine itd. Lahko rečemo, da je kot država na prehodu, zelo uspešna pri tem, saj je moč opaziti vedno boljše rezultate. Znižala je stopnje inflacije, povečala konkurenčnost države z raznimi ekonomskimi in strukturnimi spremembami, povečala svoj bruto domač proizvod ter na splošno postala vse bolj privlačna za tuje investitorje. Vse te spremembe, skozi katere je šla, se odražajo tudi na deviznem tečaju. Poleg vsega naštetega pa je imela vpliv tudi Češka nacionalna banka s svojo monetarno politiko in sistemom deviznega tečaja. Tako kot vse razvite države je tudi Češka prešla na sistem fleksibilnih tečajev in centralna banka je določila inflacijsko ciljanje kot njen glavni cilj. Razlog tiči v čim hitrejši priključitvi v Evropski monetarni sistem in prevzemu evra. Devizni tečaj ima tudi vpliv na tekoči del plačilne bilance, za razlago tega pa lahko uporabimo elastičnostno teorijo, ki pravi da ima relativna sprememba deviznega tečaja vpliv na spremembo odnosa med domačimi in tujimi cenami ter posledično na trgovinsko menjavo države s tujino.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, elastičnostni pristop, plačilna bilanca
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 1750; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
VPLIV BALASSA-SAMUELSONOVEGA UČINKA NA DEVIZNI TEČAJ NA POLJSKEM
Manica Novak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je pomemben makroekonomski dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost države v mednarodnem prostoru. S pomočjo njega država doseže zunanje ravnovesje, katere merilo je običajno uravnotežena plačilna bilanca. Cilj vsake države je, da hkrati doseže tudi notranje ravnovesje. Notranji makroekonomski dejavniki kot so inflacija, BDP, obrestna mera vplivajo na devizni tečaj. Kako vplivajo, je odvisno tudi od tega, v kateri fazi razvoja se določena država nahaja. Za države, ki so slabše razvite, so značilne višje stopnje rasti produktivnosti in višje stopnje rasti cen. Višje cene na domačem trgu vodijo do znižanja zunanje vrednosti denarja. Realne in nominalne spremembe deviznega tečaja niso enake, prav zaradi razlik v inflaciji med državami. Realno lahko devizni tečaj apreciira kljub nominalni depreciaciji. Eden izmed možnih razlogov v ekonomski teoriji je Balassa-Samuelsonov učinek, ki je bil podvržen številnim empiričnim raziskavam. Značilno je, da učinek bolj drži za države, ki so manj razvite, čeprav lahko na gibanje cen v določeni meri vpliva ne glede na stopnjo razvitosti, na kateri se nahajajo države.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, Balassa-Samuelson učinek
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1657; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (625,30 KB)

10.
JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI NA PODROČJU ZDRAVSTVA
Ordan Tembeleski, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva predstavljajo sintezo prednosti obeh sektorjev, kjer postane izvajanje javnih storitev učinkovitejše, cenejše in hitrejše. Država kot predstavnica javnega partnerstva si z njimi zagotovi dodatne finančne vire na področju zdravstva in operativne sposobnosti zasebnega sektorja. Takšno sodelovanje javno-zasebnega partnerstva nudi nove poslovne možnosti in hitrejši razvoj slovenskega zdravstva. V nalogi je obravnavano javno-zasebno partnerstvo z vidika ugotovljenih značilnosti, prednosti in slabosti, kot jih trenutno slovensko zdravstvo tudi ponuja. Zaradi nezadostnega dodeljenega deleža javnih izdatkov za slovensko zdravstvo v primerjavi z avstrijskim zdravstvom je država primorana sklepati dodatna javno-zasebna partnerstva za izvajanje učinkovitejših javnih storitev in drugih nujno potrebnih investicijskih vlaganj v slovensko zdravstvo. V nalogi so opisani trenutni problemi zdravstva in tudi predlogi za učinkovitejše delovanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Uporaba javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstva je nujna in predstavlja trajno rešitev za že tako slabo zdravstvo v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javne storitev, zdravstvo, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 2267; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (319,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici