Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z ekonometrično analizo izvozne in uvozne funkcije Nizozemske. V okviru analize smo identificirali ključne makroekonomske dejavnike, ki vplivajo na obseg uvoza in izvoza. Uporabili smo javno dostopne četrtletne podatke od leta 2004 do 2020 in na podlagi metode najmanjših kvadratov ocenili regresijske funkcije. Rezultati so pokazali, da realni efektivni tečaj, bruto domači proizvod na prebivalca in zaposlenost statistično značilno vplivajo na uvoz, medtem ko pogoji menjave, zaposlenost in rast bruto domačega proizvoda vplivajo na izvoz. Modeli so bili preverjeni z ekonometričnimi testi, vključno z RESET testom, Breusch-Godfrey testom, testom heteroskedastičnosti (Breusch-Pagan-Godfrey, White, Glejser) in Durbin-Watson testom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko teoretično potrdimo, da sta uvoz in izvoz ključna dejavnika, ki pomembno vplivata na gospodarsko aktivnost in rast Nizozemske.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, uvoz, izvoz, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,24 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Ključne besede: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,44 MB)

Opis: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Ključne besede: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,08 MB)