| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 798
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost spletnih bančnih mest
Luka Gabrijelčič, 2020, diplomsko delo

Opis: /
Ključne besede: /
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
UVAJANJE KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V KNJIŽNICI OSNOVNE ŠOLE
Martina Olaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Šolske knjižnice izvajajo knjižnične dejavnosti in delujejo v sklopu šol. Šole so javni zavodi in nepridobitne organizacije, njihove ustanoviteljice so občine. Kljub nepridobitni dejavnosti, morajo poslovati kakovostno in racionalno. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so podana izhodišča za praktični del, obsega predstavitev šolske knjižnice ter njeno poslovanje. Predstavljeni so poslovni procesi, ki potekajo v šolski knjižnici. Praktični del se nanaša na predstavitev Šolske knjižnice na Osnovni šoli Gornja Radgona in opisuje potek informatizacije knjižnice. V obdobju od leta 1996 do leta 2010 sem bila zaposlena v knjižnici kot knjižnični manipulant. V tem obdobju sem izkusila ves proces od ročne obdelave gradiv in izposoje, sodelovala pri prenosu in obdelavi gradiv, ki je vodila v avtomatizirano izposojo. Diplomsko delo je nastalo predvsem na podlagi delovnih izkušenj na tem področju.
Ključne besede: knjižnica, poslovanje knjižnice, procesi v knjižnici, obdelava gradiva, informatizacija knjižnice, informacijski sistem.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Ključni dejavniki dropshipping spletne trgovine
Vojko Voga, 2020, magistrsko delo

Opis: Pred splošno uporabo spleta smo poznali le klasične prodajne poti. Njegov prihod je precej spremenil način prodaje, spremenil je tudi potrebe in želje kupcev. Slednji zahtevajo vse več spletnega nakupovanja, saj zaradi pomanjkanja časa ne utegnejo obiskati fizičnih trgovin. Posledično so se razvili različni spletni prodajni modeli, ki kupcem omogočajo čim hitrejši in cenejši nakup ter dostavo. Kot dobro poznane in uveljavljene prodajne modele bi lahko našteli veleprodajo in skladiščenje, proizvodnjo lastnih blagovnih znamk, prodajo produktov pod lastno blagovno znamko in naročnino oz. naročniške storitve. Zaradi rasti e-trga in razvoja novih spletnih orodij se je posledično oblikoval nov prodajni model, ki je značilen za spletno trgovanje. To je prodajni model dropshipping, ki je v svetovnem merilu že tako rekoč stalnica, na slovenskem spletnem tržišču pa se vedno bolj uveljavlja. Gre za način prodaje, ko lastnik spletne trgovine prodaja izdelke brez lastnih zalog. Naročeno blago s strani kupca prodajalec posreduje neposredno (dropshipping) dobavitelju, plača nabavno ceno ter poštnino, dobavitelj pa v njegovem imenu pošlje naročeno blago kupcu. Ker gre za dokaj nov prodajni model na slovenskem tržišču in na tem področju primanjkuje tudi osnovne literature v slovenskem jeziku, smo se odločili, da ga v magistrskem delu podrobneje opišemo. Glavni cilj magistrskega dela je, da prikažemo vzpostavitev prodajnega modela dropshipping v spletni trgovini od samega začetka do zadnjega koraka. Predpostavljamo, da je postopek vzpostavitve dropshipping spletne trgovine hiter, enostaven in povezan z nizkimi zagonskimi stroški. Med drugim smo mnenja, da lahko poslovanje postane avtomatizirano, saj izbrane in opisane platforme (WooCommerce+WordPress, Shopify in Magento) omogočajo enostavne razširitve na druge spletne storitve. Kljub kvalitetni postavitvi dropshipping spletne trgovine in avtomatizaciji vseh procesov menimo, da brez primerno izbrane tržne niše, raziskave trga in dobrega marketinga naše dropshipping spletne trgovine le-ta ne bo uspešna.
Ključne besede: spletna trgovina, spletno nakupovanje, dropshipping, WordPress, prodajni modeli, avtomatizacija poslovanja
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Valutni trg in implementacija avtomatiziranih strategij trgovanja
Dominik Žibek, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes se vse več ljudi zanima za trgovanje na valutnem trgu oziroma z kratico FOREX (ang. Foreign Exchange Market), katera se uporablja po vsem svetu. Če se odločimo za trgovanje na valutnem trgu je bistvenega pomena, da se osredotočimo na eno strategijo in se je držimo. Brez točno določene strategije, je na daljši rok skoraj da ne mogoče ustvariti konstantne donose. Uspešno trgovanje je zapleten sistem procesov, za katerega porabljamo čas ter se soočamo z odzivi človeškega uma. Tukaj nastopi priložnost, da se osredotočimo na implementacijo avtomatiziranih strategij, katere nam ob pravi izbiri prihranijo čas ter zmanjšajo oziroma izničijo dejavnik človeških čustev. V diplomski nalogi smo predstavili valutni trg, opisali nekaj najpogostejših orodij. Predstavili najpogosteje uporabljene indikatorje. Na koncu pa prikazali rezultate testov izbranih strategij. Rezultati testov avtomatiziranih strategij so pokazali, da se z uporabo teh, v teoriji da doseči pozitivne donose. Vendar, ker smo za prikaz rezultatov uporabili metodo »backtesting« smo razložili, da bi bilo smiselno te strategije še dodatno testirati na realnih podatkih v realnem času. S tem bi pripomogli k manjšem tveganju, preden strategijo implementiramo na pravem trgovalnem računu. Pri testih kateri smo opravili mi, so bili rezultati pozitivni, vendar pa moramo upoštevati, da pri vsakem trgovanju pretekli donosi niso zagotovilo za donose oziroma rezultate v prihodnosti.
Ključne besede: Valutno trgovajne, forex, avtomatizirane strategije, orodja za trgovanje, tehnični indikatorji
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

5.
Finančno-Poslovni vidik informatizacije in novih poslovnih procesov Pošte Slovenije
Doris Radovan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar začenjamo z razlago in opredelitvijo poslovnih procesov, e-poslovanja in temeljnih dveh konceptov, ki stojita za njima – menedžmenta poslovnih procesov in poslovne informatike. Informatika in poslovni procesi so pogosto sestavni deli poslovnih modelov, zato v nadaljevanju seminarja predstavljamo poslovne modele in celovito povežemo vsa omenjena področja, tako da je bralcu očitno, kako lahko posredno vplivajo na finančno-poslovne učinke v podjetjih in oskrbovalnih verigah. Aplikativni del diplomskega seminarja začenjamo s predstavitvijo Pošte Slovenije, ki se vse bolj približuje vzpostavitvi koncepta oskrbovalne verige v svoji industriji. Predstavimo finančne in poslovne učinke, rast in upad števila storitev ter prihodkov za obdobje zadnjih 5 let. Nato izvedemo polstrukturiran intervju z vodjo poslovnih procesov pri Pošti Slovenije, ki mu sledi diskusija s strokovnjakom s področja poslovne informatike. V sklepnem razmisleku predstavimo idejo o menedžmentu poslovnih modelov in potrdimo hipoteze s področja informatike, menedžmenta poslovnih procesov in finančno-poslovnih učinkov teh področij na primeru Pošte Slovenije.
Ključne besede: poslovni procesi, menedžment, poslovna informatika, poslovni modeli, finančno-poslovni učinki
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (778,95 KB)

6.
Razvoj umetne inteligence pri tehnoloških multinacionalkah
Aljaž Vitko, 2020, magistrsko delo

Opis: Umetna inteligenca je široka panoga računalništva, ki se ukvarja z gradnjo pametnih strojev, sposobnih za izvajanje nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Gre za interdisciplinarno znanost z več pristopi, vendar napredek v strojnem učenju, kakor tudi v globokem učenju ustvarja premik paradigme v skoraj vseh sektorjih tehnološke industrije. Pojem umetne inteligence je za marsikoga še nekaj novega in neraziskanega, vendar najdemo zametke umetne inteligence že v letu 1950, ko se je matematik Alan Turing spraševal, ali lahko stroji mislijo. Pomembno je razumevanje in razlikovanje pojmov umetne inteligence, strojnega učenja in globokega učenja. Umetno inteligenco smo že na kratko povzeli, strojno učenje je podvrsta umetne inteligence, kjer gre za učenje iz izkušenj, globoko učenje je nadalje podskupina strojnega učenja, ki se je sposobno učiti samo. Pomembnost umetne inteligence se skozi leta samo povečuje, kar pa ne preseneča, saj le ta prinaša olajšanje človekovega življenja, podjetjem pa prinaša korist od povečane donosnosti in gospodarsko rast. Umetna inteligenca prinaša številne prednosti, posledično pa se je težko izogniti tudi določenim slabostim. Kot splošno prednost lahko izpostavimo, da umetna inteligenca opravlja rutinska dela namesto ljudi, ki lahko v tem času opravijo zanj pomembnejša oziroma umsko zahtevnejša dela. Kar je ob enem lahko prednost, pa je lahko tudi slabost, saj lahko pride do kršenja zasebnosti (varstvo osebnih podatkov) ali pa ukinitve delovnega mesta zaradi avtomatizacije. Skupaj z razvojem umetne inteligence se mora zato razvijati tudi etičnost, katera se mora vgraditi v sisteme, tako da je v skladu z našimi standardi in človekovimi pravicami in svoboščinami. V empiričnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na analizo umetne inteligence pri svetovnih multinacionalkah. Zanimalo nas je, ali imajo podjetja s podobno dejavnostjo tudi podobno razvito umetno inteligenco, zato smo le to preučevali med dvema podjetjema, ki se ukvarjata s podobno dejavnostjo in sicer je primerjava stekla med spletnima družbenima omrežjema (Facebook in Twitter), spletnima iskalnikoma (Google in Bing), spletnima trgovinama (Alibaba in Amazon). Z analizo smo pri vsaki dvojici podjetij našli skupna stičišča in jih tudi predstavili. Nadalje nas je zanimalo, ali lahko pri vseh preučevanih podjetjih najdemo kakšno skupno točko in glede da gre za tehnološke multinacionalke smo lahko tudi pri tem našli povezave, kakor pa tudi razlike v razvitosti. Za vsa podjetja lahko sklenemo, da so se intenzivno usmerila v razvoj umetne inteligence in so le to povzpela na visoki nivo, še vedo pa tudi sami vidijo možne izboljšave in nadaljnji razvoj, v katerega tudi vlagajo veliko sredstev. Skozi magistrsko nalogo smo želeli prikazati, da se umetni inteligenci v današnjem času več ne moremo izogniti niti v zasebnem življenju. Večina velikih podjetij je umetno inteligenco že vključila v svoje poslovanje, srednje velika in mala podjetja pa se ji prav tako več ne bodo mogla izogibati, če želijo slediti hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Ker pa je umetna inteligenca skoraj tako pametna kot človek, v nekaterih pogledih ga celo prekaša, pa bo ključno tudi, da se uredi stroga globalna zakonodaja v izogib potencialnim zlorabam.
Ključne besede: umetna inteligenca, strojno učenje, globoko učenje, tehnologija, umetna inteligenca v podjetjih
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Navodila za izdelavo pisnih del na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
Simona Sternad Zabukovšek, Darja Boršič, Polona Tominc, Tjaša Štrukelj, 2020

Opis: Vsak študent se tekom študija slej kot prej sreča z ustvarjanjem pisnih del. Prvi korak so seminarske naloge pri posameznih predmetih, ki so namenjene prav temu, da se naučimo raziskovati, iskati vire podatkov in drugih informacij, se strokovno izražati, oblikovati svoje misli in primerno oblikovati končni izgled besedila. To znanje nato pokažemo pri zaključnih delih na koncu študija, kjer je vsebina in oblika takega pisnega dela še posebej pomembna. Priročnik je zgrajen tako, da si poglavja sledijo enako kot v vsakem pisnem delu, razen kolofona in predgovora, ki v pisnih delih sicer nista predvidena. V vsakem poglavju so pojasnjene bistvene značilnosti poglavja. Pod oznako "pozor" so navedene najpogostejše napake, na katere moramo biti posebej pozorni in se jih izogibati. Pod oznako primer so prikazani izgledi posameznih elementov. Prav tako so za lažje delo dodani namigi za ukaze v Microsoft Word 2019.
Ključne besede: tipologija pisnih del, obvezne sestavine pisnega dela, navajanje literature in virov, oblika pisnega dela
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

8.
Organizacijska in informacijska kultura v dimnikarskih podjetjih
Aja Helena Zorman, 2020, magistrsko delo

Opis: Kultura ni le prispodoba oziroma metafora, kot je prispodoba za podjetje in njegovo kulturo lahko ledena gora. Ne moremo reči, da neko podjetje nima kulture ali da je brez kulture. Vsako podjetje ima kulturo, takšno ali drugačno. Kultura v resnici obstaja: gre za realen obstoj podjetja, ki je kultura. Sistemi in načini razmišljanja, občutki in čustva ljudi ter organizacije obstajajo. Če morda vrednote, ki v podjetju veljajo ali vedenjski vzorci zaposlenih nekega podjetja niso v skladu z našimi pričakovanji ali nas celo osebno prizadevajo, to ne pomeni, da je podjetje nekulturno. Človeštvo dandanes vstopa v popolnoma novo informacijsko fazo svojega razvoja. V tem kontekstu raste tudi vloga informacijske kulture, ki je nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja. Zakaj je ta nova kultura drugačna? Oblikovana je pod vplivom kolektivne inteligence, ki se ukvarja s produktivno interakcijo informacijskih tokov z različnimi človeškimi skupnostmi. Razložimo jo lahko na tri načine: kot harmonično stanje posameznika, spretnega z uporabo družbeno pomembnih informacij; kot interakcijo med človeškimi sposobnostmi in okoliškim informacijskim poljem; kot stopnjo razvoja informacijskih tehnologij države, kot tudi njihovo skladnost z obstoječimi mednarodnimi standardi. Informacija je znanje ali podatek, ki ima za podjetje določeno vrednost. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) definira, da so podatki v elektronski obliki tisti podatki, ki so oblikovani, shranjeni, poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način. Za podjetja je elektronska oblika informacij ključen pogoj za prehod v elektronsko poslovanje in delovanje na trgu v sodobnem mrežnem gospodarstvu. Informacijam težko določimo vrednost, saj ima lahko vrednost za podjetje s tem, da jim pomaga do večje produktivnosti, do boljšega marketinga, boljših finančnih odločitev, boljšega nadzora aktivnosti ali pomaga pri ravnanju z zaposlenimi. Določene informacije so strateškega pomena in so ključne za razvoj ter rast podjetja. V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti organizacijske in informacijske kulture ter informacijske varnosti. Ugotovili smo, da sta organizacijska in informacijska kultura med seboj močno povezani, saj ena brez druge ne zmoreta. Po opravljeni anketi in opazovanju delovanja podjetij, smo ugotovili, da so si dimnikarska podjetja med seboj zelo podobna. Organizacijska in informacijska kultura se ne razlikujeta bistveno med podjetji iz te stroke. Vsa podjetja, ki smo jih v magistrskem delu preučevali, dajejo velik poudarek tako organizacijski kot informacijski kulturi. V okviru organizacijske kulture stremijo k dobri organizaciji dela, hitri odzivnosti, skrbnemu in natančnemu vnašanju podatkov in zagotavljanje kvalitetnih storitev. V okviru informacijske kulture pa je za podjetja najbolj pomembna dostopnost do podatkov, shranjevanje teh podatkov in njihovo varovanje, ki mora biti izvedeno na zelo visoki ravni. To dosežejo z uporabniškimi računi, do katerih imajo dostop le zaposleni, vstopom v program z gesli in shranjevanjem podatkov na več različnih serverjih, ki so po navadi nameščeni na več različnih lokacijah.
Ključne besede: organizacija, kultura, informacije, varnost
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
SAMO-ORGANIZACIJA PROCESOV INFORMACIJSKIH STORITEV
Mitja Kopina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Klasične organizacije in pristopi k poslovanji po sistemu običajne prakse, danes ne zadovoljujejo več potreb vseh deležnikov. Oblike organizacij, vodenih od zgoraj navzdol in uprav zapriseženih maksimiranju dobička, pred vsemi drugimi cilji, tudi v dobi informatizacije, kot jo poznamo danes, ne zmorejo več ponuditi ustrezne mere zadovoljstva in ustvarjati konkurenčnega, inovativnega in trajnostno naravnanega razvoja. Ljudje se povezujemo odkar obstajajmo. Nove usmeritve prinašajo tri potrebne sile za ekonomsko revolucijo: nove trge in njihove nezadovoljene potrebe, nove tehnologije, ki lahko omogočijo dostopne in zadovoljive produkte in storitve in potrebo ljudi po novih oblikah organizacij. Trenutni poizkusi rešitev vse prepogosto ne temeljijo na vključevanju zadovoljevanja dejanskih in smiselnih potreb, ampak predvsem na ustvarjanju navideznih potreb ob sočasnem iskanju rešitev za zadovoljevanje le-teh. Trenutno najpogostejše uporabljana praksa upravljanja organizacij pa v veliki meri tudi prezira prav ključnega deležnika, to je zaposleni in njegove dejanske potrebe. Delovne skupine ali timi so skupina posameznikov z dopolnjujočimi si znanji, predani skupnemu namenu na način, da so za dosego cilja skupno odgovorni. Koncept uporabe timov ni nov, pa vendar se v zadnjem času iščejo in razvijajo novi pristopi na zanimive načine. Organizacije vse bolj vključujejo delovne skupine ali time kot osnovne organizacijske enote, ugotovile so namreč, da so delovne skupine učinkovite, saj vključujejo kombinacijo znanja, veščin in sposobnosti, ki jim omogoča hitro prilagajanje in izvedbo zahtevnih nalog. Zelo pogost pristop v zadnjem času so samo-organizirane delovne skupine (SODS). Ugotovljeno je, da so SODS boljše, učinkovitejše in povečujejo razvojno moč organizacije. Uporaba SODS temeljito spreminja tudi način dela in obliko organizacije v pozitivnem smislu. SODS imajo različne stopnje vendar pa v vsakem primeru spreminjajo tudi paradigmo vodenja, saj vse pogosteje skupine uporabljajo porazdeljeni ali deljeni način vodenja, kjer se vodstvena funkcija porazdeli med člane skupine ali pa se vodje v skupini menjavajo skladno določenim pravilom. Na eni strani samo-organizacija lahko deluje tudi zastrašujoče neorganizirano, zato navidezni neurejenosti in kaosu samo-organiziranosti, na drugi strani potrebno urejenost lahko zagotavljamo z urejenimi poslovnimi procesi. Poslovni procesi so središče današnje in prihodnje konkurenčnosti, organizacije pa se tudi že zavedajo, da je tako učinkovitost, kot kvaliteta storitev pogojena s procesi. Na temeljih procesne organiziranosti in hkratne uporabe načel samo-organiziranja, pa danes že nastajajo tudi povsem nove oblike organizacij, ki jih v tem delu poimenujemo samo-organizirane procesne organizacije ali SOPO. SOPO svoje temelje gradijo na principih samo-organiziranih skupin, vendar jih prilagojene poizkušajo prenesti na celo organizacijo, hkrati pa temelje procesne organiziranosti uporabljajo za razvoj novih, sebi lastnih a hkrati samo-organizaciji prilagojenih temeljnih, organizacijskih in drugih poslovnih procesov. V pričujočem delu smo na raziskavi treh primerov prikazali temelje nastajanja nove oblike SOPO iz različnih obstoječih organizacij, ovire in pomisleke, zadržke in ideje, z omejitvijo na področje IT storitvenih organizacij. V celoti oblikovane SODS, z uporabo prav vseh pričakovanih elementov v celoti sicer nismo odkrili, vendar je bilo v vseh treh primerih možno ugotoviti tako elemente SODS, kot usmeritev, željo in cilj po prehodu. Oblikovali smo tudi model, ki lahko postane temelj prikazovanja stopnje razvoja SODS in usmeritev organizacijam pri prehodu v novo obliko. Dokazali smo tudi, da je v navedenih obravnavanih primerih tovrstna organiziranost predstavljala pomemben dejavnik pri oblikovanju kvalitetnejših IT storitev, hkrati pa so temu načinu dela zaposleni bolj naklonjeni, kot obstoječim poslovnim procesom v raziskovanih organizacijah.
Ključne besede: samo-organizacija, poslovni procesi, delovne skupine, timi, deljeno vodenje, samo-organizirane procesne organizacije, SOPO, IT storitve, trajnostne organizacije, vodenje od spodaj navzgor, upravljanje znanja
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 706; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
Primerjalna analiza značilnosti spletnega bančništva slovenskih in nemških bank
Ana Magdič, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse hitrejšega razvoja novih tehnologij so banke primorane uvajati nove bančne storitve ter načine komuniciranja in poslovanja, če želijo ohraniti konkurenčen položaj. Prav tako morajo razumeti, katere so potrebe uporabnikov, in jih zadovoljiti. Slednje lahko dosežejo samo, če sledijo trendom v bančništvu, kajti uporabniki vedno bolj iščejo storitve, ki so preproste za uporabo ter dostopne kjerkoli in kadarkoli. V teoretičnem delu se nahajata opredelitev in opis elektronskega bančništva, razvoja in zgodovine ter oblik elektronskega bančništva. V nadaljevanju sledijo opisi spletnega bančništva, spletnih strani, izdelave in vrst spletnih strani. Navedene so tudi spletne bančne storitve, prednosti in slabosti bančnih storitev ter trendi v bančništvu. Teorija je bila izhodišče za ugotavljanje, ali spletno bančništvo prinaša več prednosti kot slabosti. Analitični del opisuje spletne banke, ki jih ponujajo nemške in slovenske banke. V okviru tega so opisane značilnosti posameznih spletnih bank, ki so namenjene tako zasebnikom kot tudi fizičnim osebam. Na podlagi vseh opisanih značilnostih bank je izvedena primerjalna analiza, ki pripomore k ugotavljanju, ali nemške banke ponujajo več možnih načinov elektronskega poslovanja kot slovenske banke.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, spletno bančništvo, spletne strani, spletne bančne storitve, vrste bančnih storitev, trendi v bančništvu.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 292; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici